Zapri

Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016

Jejmo za zdravje

Prehransko dopolnilo ni zdravilo, ampak hranilo. Kot pove že ime, prehrano lahko zgolj dopolnjuje, ne more pa je nadomestiti. Vredno je upoštevati nasvet usposobljenih, visoko zavestnih in široko informiranih ljudi.  

Tema:  Dopolnilo ni nadomestilo 
Strokovno o dopolnilih 
Izziv: Pretehtajmo


DOPOLNILO NI NADOMESTILO


Vsi smo prepričani, da vemo, kaj pomeni zdravo prehranjevanje. Po svoji lastni oceni večina med nami tudi zagotavlja, da se zdravo prehranjuje, čeprav se hranimo na zelo različne načine. Smernice za zdravo prehranjevanje so načeloma dovolj jasne in v glavnem držijo, težava je le, ker se jih ljudje v svojem praktičnem vsakdanjiku ne držijo. Odmiki od dejansko zdrave hrane so v vseh smereh in niso majhni. Slovenci v povprečju zaužijemo kar 75 % količine sadja in zelenjave manj od priporočene najmanjše količine, ki še pomembno preventivno vpliva na zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka. V kateri del povprečja sodimo, se lahko vprašamo vsak zase …

S prehrano naj bi telesu zagotovili moč za vsakdanje premagovanje naporov in škodljivih dejavnikov. To moč dobimo z energijo iz živil. Najlažje je to razumeti z analizo posameznih sestavin živil. Za naše zdravje potrebujemo mikrohranila, na primer vitamine in minerale. V zadnjem desetletju so za dopolnjevanje prehrane priljubljena »super živila« in prehranska dopolnila, vendar se poraja tudi veliko vprašanje – kaj je smiselno in kaj ne.

Posamezni deli naše prehrane zelo odločilno sodelujejo pri našem zdravju. Gre za tek na dolge proge – vzorci prehranjevanja so lahko glavni dejavniki tveganja za zdravje, lahko pa služijo kot varovalni dejavniki, krepijo kvaliteto življenja in ga podaljšujejo. Že Hipokrat, oče zdravniškega poklica, je trdil, da je hrana naše prvo in glavno zdravilo. Pa vendar je trdil še marsikaj drugega – na primer to, da so osnovni pogoji za zdravje umirjenost, gibanje in hrana. Sodobno vzgojeni ljudje pa smo se izurili iskati bližnjice. Umiriti se – pomeni, da moramo v življenju nekaj spremeniti. Gibati se - pomeni zbrati voljo za premik. Kaj pa izboljšati prehrano? Hm, tudi to je velik projekt. Izgovorov, da nimamo časa, sredstev, okoliščin in vsega, kar nas omejuje, da bi storili korak naprej, je nešteto.

Prehranska dopolnila so odličen način, priročna bližnjica, da dopolnimo svojo sicer neprimerno, osiromašeno ali pomanjkljivo prehrano. Čeprav s tem dolgoročno ne moremo in ne smemo nadomestiti neprimerne prehrane, so dopolnila postala redni spremljevalci naših življenj, trg pa je preplavila ogromna ponudba vseh vrst. Njihovi proizvajalci in prodajalci nam obljubljajo vse mogoče. Ponudba prehranskih dopolnil, ki so mnogo več od dodajanja mikrohranil, tako postaja dobesedno obljubljena dežela domačega samozdravljenja.

Če smo primerno informirani, sposobni opazovati svoje telo ter obenem skrbno spremljamo svojo prehrano, potem vemo, česa nam v določenem obdobju primanjkuje in znamo izbrati med ponudbo pravo dopolnilo, da ohranimo svoje zdravje. Ti primeri so žal zelo redki, ker se uporabniki običajno zadovoljijo s površno zapisanimi priporočili, nasveti in članki v splošnih medijih. Te informacije so vse prevečkrat sestavljene iz navedb prodajalcev teh istih pripravkov. Žal med njimi niso vsi toliko zavestni, da bi želeli resnično pomagati ljudem, ampak so v prvi vrsti naravnani k ustvarjanju dobička. Obljube, s katerimi ponujajo rešitev vseh težav, ozdravljenje in vrnitev moči zgolj skozi uživanje dopolnil, so mnogokrat napihnjene, marsikdaj pa lahko tudi nevarne. Nismo vsi enaki, še manj je enako naše delovanje in življenje. Torej ni formule, ki bi lahko delovala za vse povsem enako.

Uporabniki se večinoma ne ukvarjajo s preučevanjem sestavin in jih tudi ne poznajo. Dolgoročno uživanje pripravkov, ki postane navada, je lahko slabo z več vidikov. Če preskočimo finančnega, pa tudi naslednji vidik, ko se zaradi dopolnil posameznik ne ukvarja več s skrbjo za svojo prehrano , je bolj resen vidik ta, ki uporabnika zaradi nepoznavanja širšega delovanja živila in lastnega telesa, pripelje do posledic, ki jih nihče ni predvidel in lahko pomenijo resno zdravstveno stanje.

Imejmo v mislih, da prehransko dopolnilo ni zdravilo, ampak hranilo. Kot je v imenu skrito, prehrano lahko zgolj dopolnjuje, ne more pa je nadomestiti. Kljub temu smo lahko hvaležni za izjemno pestrost in dosegljivost vseh vrst izjemnih dopolnil, ki nam lahko ob primerni izbiri zares pomagajo ohraniti zdravje in nam pomagajo, da si povrnemo moči.

Za to je vredno upoštevati nasvet usposobljenih, visoko zavestnih in široko informiranih ljudi. Kar pa, žal, ni vsak v beli halji ali z nazivom nutricist, še manj pa tisti, ki se je o živilu naučil zaradi potrebe prodaje svojega izdelka. Morda je najbolj pomembno, da pravilno izberemo pravega svetovalca, ta pa nam bo pravilno izbral dodatke in dopolnila, ki jih naša prehrana in življenje potrebujeta za krepko in stabilno zdravje.

 

STROKOVNO O DOPOLNILIH


mag. sci. Martina Puc, mag. pharm., spec., MBA

O prehranskih dopolnilih smo se pogovarjali z magistro farmacije Martino Puc, ki je v svoji karieri delovala tako na področju regulative kot tudi v lekarništvu in industriji. Široke dolgoletne izkušnje in poglobljeno vedenje s področja postopkov registracije zdravil rastlinskega izvora, s področja preizkušanja zdravil ter s področja prehranskih dopolnil in drugih mejnih izdelkov v prehrani mag. Puceva združuje v svoji dejavnosti v okviru Academie Covirias ter Inštituta za raziskave in razvoj, kjer vodi izobraževanja in usposabljanja profesionalnih svetovalcev za prehranska dopolnila P3 Professional. Vodi tudi edino neodvisno bazo prehranskih dopolnil pri nas, na katero je zelo ponosna. Več informacij o tematiki in njenem delu je dostopno na www.pretehtajte.si

Njeno delovanje je usmerjeno k informiranju in izobraževanju na neodvisen način, torej ne financirano s strani proizvajalcev ali prodajalcev prehranskih dopolnil. Prepričana je, da je na trgu ustvarjena zmeda: »Mnogo prehranskih dopolnil se trži preko mrežne prodaje, kjer so največji svetovalci ponavadi tisti, ki imajo s pomočjo svojega osnovnega poklica najboljše socialne mreže. K temu prispevajo tudi posplošeni in premalo poglobljeni ali preverjeni članki v medijih, ki so mnogokrat celo nepodpisani. Narobe je, ko pri simptomih bolezni začnemo verjeti, da se bomo z dodajanjem prehranskih dopolnil lahko sami pozdravili. To postane blizu nevarnega, saj smo lahko na primer napačno postavili diagnozo

Vse skupaj nehote meče slabo luč tudi na tiste svetovalce, ki imajo poglobljena znanja ali celo metode, da ugotovijo dejanske potrebe posameznika in zato ne sodijo med večino. Dejavnosti mag. Puc so v zadnjih letih usmerjene predvsem v izobraževanje profesionalcev, ki morajo poznati neodvisna dejstva, saj šele tako lahko pravilno pristopijo in svetujejo naprej uporabnikom.

»Pri prehranskih dopolnilih ne gre toliko za to, kaj jemo, pač pa gre za to, česa ne jemo. Raznovrstne enostranske diete, pa tudi celoten način življenja so pokazatelj tega, kje je v prehrani pomanjkanje, ki ga lahko dopolnimo z dodatki,« poudarja mag. Martina Puc.

Napačen odnos do prehrane se začenja že v zgodnjih otroških letih. Starši, pa tudi institucije kot so vrtci in šole, nimajo vedno dovolj motivacije, predvsem pa ne znanja, da bi otrokom predali popotnico v zdravo življenje. Celo šolski program, ki v teoriji zelo podpira zdrav način življenja, v praksi za otroka ali mladostnika ne naredi dovolj. Gibanja je premalo, malice temeljijo na ogljikovih hidratih, ki se menjajo samo v obliki, največkrat pa so jedilniki oblikovani v smeri tega, kar otroci radi jedo. Soli in sladkorja je preveč. Rezultat je seveda ogromen odstotek otrok, ki koraka v smeri prekomerne teže. Posledice prekomerne teže, ki se kažejo na zdravju, večinoma poznamo.

»Zagonetka pri prehranskih dopolnilih in prehrani nasploh je, koliko ljudje sploh vemo o prehrani – kdo je primeren, da daje nasvete. Največkrat izobrazba ne daje zagotovila za kredibilnost. Ker je vsak človek organizem zase, je zelo pomembno, da posameznik poišče pravega sogovornika, nekoga, ki bo zares poznal delovanje in ki bo tudi sprejemal odgovornost za svoje nasvete. Predvsem, ko nastopi težava s prehranjevanjem, ki že ustvari posledice,« opozarja mag. Puc.

»Ne moremo se primerjati z ameriškimi zgledi, pa če si to še tako želimo. Glede na drugače zasnovan sistem zdravstvenega zavarovanja, kjer je potrebno vsako dogajanje zdravstvene oskrbe posebej plačati, so ljudje bolj prepuščeni svoji presoji, svoji lastni izobraženosti, intuiciji in navsezadnje poskusom – saj tudi sami odgovarjajo za svoje rezultate. Pri nas pa tečejo zadeve drugače. Če se bo družina odločila in samodejno uživala nek dodatek, prepričana, da to počne pravilno, čez nekaj let pa se bodo pokazale posledice, ki lahko tudi dolgoročno ali trajno vplivajo na zdravje vseh v družini, ne bodo prepuščeni sami sebi, ampak bo za njih poskrbela skupna zdravstvena blagajna!

Tudi sicer je težko zgledovati se po drugih - vsaka država ima svoje specifike, tako prehranske, kot tudi tiste, ki se oblikujejo v navadah in življenjskem slogu. Švedi se, na primer, zelo razlikujejo od Italijanov. Tako imamo tudi v Sloveniji pri živilih in prehrani svoje slabosti in prednosti in se težko zares primerjamo z drugimi, še manj pa, da prevzemamo njihov način razmišljanja in delovanja,« zaključuje mag. Puc.

O delovanju, izobraževanjih in neodvisnih informacijah, kako zaščititi svoje zdravje s pomočjo prehranskih dopolnil, ki lahko služijo tako podjetjem kot tudi individualnim uporabnikom, lahko preberete in pretehtate na spletni strani www.pretehtajte.si.

 

IZZIV: PRETEHTAJMO


Tokratni izziv bo znova namenjen predvsem opazovanju in ugotavljanju. Zdaj bomo opazovali na več različnih nivojih. Če dobro, natančno in kritično opazujemo svoj vsakdanji življenjski slog, svoj odnos do hrane, jedilnik, način prehranjevanja … če pretehtamo in preučimo, koliko se vse naše ugotovitve in izsledki razlikujejo od dejstev, ki nesporno veljajo za zdravo, bomo naredili resničen in velik korak naprej. Česa nam manjka? Česa zaužijemo preveč? Kakšen je naš odnos do ogljikovih hidratov, škrobnatih živil, sladkorja, soli, mastne in ocvrte hrane, kemičnih dodatkov …? Kolikokrat in koliko jemo, ali pijemo dovolj? Kaj pijemo? Kakšne so naše navade pitja alkohola? Koliko sadja in zelenjave pojemo dnevno? V kakšni obliki? Kolikokrat tedensko jemo meso, kako pogosto mlečne izdelke?

Naslednje opazovanje in pretehtavanje je namenjeno tistim, ki nas obdajajo z nasveti in predvsem tistim, katerih nasvete običajno slišimo in jim sledimo. Dopustimo si trohico dvoma in poskusimo ugotoviti, od kod črpajo svoje informacije, kakšne so njihove izkušnje, s kakšno širino zavedanja in znanja se lotevajo svetovanja. Kaj jih vodi? So v svojem nasvetu podkrepljeni s srčnostjo ali z drugačnim motivom?

Opazujmo svoje zdravstveno stanje. Smo veliko bolni? Gremo sploh kdaj k zdravniku? Si dovolimo poslušati nasvet kogarkoli? Ali pa smo morda preveč občutljivi že na vsako kašljanje iz okolice? Kdaj si vzamemo čas, da se resnično spočijemo in kdaj menimo, da bo naše počutje zdržalo tudi napore, ki nas čakajo na delovnem mestu?

Opazujmo svoje telo. Znaki pomanjkanja se kažejo na različne načine. Kakšna je naša koža, lasje, nohti? Kakšna je naša prebava?

Za povsem analitično sliko naše lastne preskrbe z vitamini in minerali, si dovolimo uporabiti diagnostične teste in postopke za merjenje teh hranil v telesu. Na spletni povezavi http://www.pretehtajte.si/kako-lahko-preverimo-ali-smo-preskrbljeni-s-posameznimi-vitamini-in-minerali-6cc5add316 lahko preberete zapis, ki nas vodi skozi različne oblike preverjanja svojega zdravstvenega stanja. Tudi s pomočjo laboratorijev.

Če še nikoli nismo nikomur zaupali svojih dvomov ali iskali pomoči, je morda čas, da poskusimo tudi s tem. Sami bomo težko o vsem vedeli dovolj. Kljub previdnosti, ki je potrebna med vsemi samooklicanimi svetovalci, pa je kljub temu na voljo precej takšnih, ki imajo resnično znanje in tudi metode, po katerih lahko pridejo do naših natančnih točk, kjer se zdravje zalomi in kjer je pametno obrniti kretnice. Če menite, da je vaše telo potrebno podpore, ne odlašajte.

Tudi previdnost pri zaupljivosti najrazličnejšim aparatom za diagnosticiranje, ki obljubljajo točne meritve, je na mestu. V primerjavi z mnogimi napravami sta več tisočletni vedi ajurveda in kitajska medicina ob pravilnem in strokovnem pristopu bistveno bolj natančni in predvsem ponujata širok vpogled in individualno prilagojeno pot iz težav.

Nenazadnje pa – poskusimo vsaj 14 dni slediti smernicam zdravega prehranjevanja. Za začetek naj podamo osnovno vodilo: za vzdrževanje zdravja in zmanjšanje tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni, kot so na primer srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, in nekatere vrste raka, se dnevno priporoča 650 gramov zelenjave in sadja, od tega 400 gramov zelenjave in 250 gramov sadja na dan. Bi zmogli 14 dni temu slediti?

Tudi pri tem bodo v pomoč informacije na povezavi http://www.pretehtajte.si/vid-vicic-martina-puc-vloga-sadja-in-zelenjave-v-nasi-prehrani-dadf9e7dd8.


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?