Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016
MODROST NARAVE
Starodavni zdravniki Kitajske tradicionalne medicine so bili nagrajeni, ko niso imeli nobenega bolnika, saj so s tem kazali, da jih usmerjajo na pravo pot do ohranjanja zdravja – torej niso le njihovi zdravniki, temveč njihovi učitelji življenja.
Tema: Zdravje v ritmu narave
Strokovno o tradicionalni kitajski medicini
Izziv: Ravnovesje
Foto: Ordinacija DAO TKM
Naša prvobitna in najpomembnejša učiteljica je narava. Dobro ji je prisluhniti, še posebej takrat, ko se zdi, da modro molči. Mogoče nas takrat uči potrpežljivosti in umirjenosti. Zakoni in pravila, ki veljajo v naravi sami, povsem enako vladajo tudi v našem telesu. Tudi tradicionalna kitajska medicina (TKM) skuša človeka učiti in naučiti, naj sledi naravnim ritmom. Igra petih elementov nam preko teorije skuša pojasniti vzroke in posledice za naše tegobe, bolezni ali bolečine – torej za padec iz notranjega ravnovesja. Ni potrebno veliko, da se naučimo poslušati svoje telo, potrebno pa je precej poguma in discipline, da mu prisluhnemo in ga upoštevamo. Je res že tako daleč, odkar je človek srečno živel v sožitju z naravo?
Več tisoč letna znanost TKM človeka neločljivo povezuje z naravo. Njeno temeljno načelo je celovitost, torej holističen pristop. Vse zunanje lastnosti v naravi in v našem telesu naj bi bile v harmoniji z notranjim bistvom – kar označujemo s pojmom duše. TKM se je skozi opazovanje narave, posnemanje živali in analiziranje človeškega delovanja razvila v strukturiran sistem zdravljenja kot medicinska znanost. Žal ji zahodni svet zaenkrat še ne priznava dovolj kredibilnosti – kljub njenim nedvoumnim uspehom. Je pravzaprav popoln medicinski sistem zdravljenja, ki je delno analogen tudi zahodnemu sistemu. Njena prednost, ki prinaša tudi izjemne rezultate, se kaže v pristopu. TKM vsakega posameznika obravnava individualno in skuša odkriti vzrok za nastanek določene težave ali bolezni. Tako ne lajša le simptomov in s tem sčasoma ne zakrije sledi dejanske težave.
Po teoriji o petih elementih vsakemu od elementov pripada določen notranji organ z njegovim parom ter barva, okus, telesna tekočina, čutilni organ, tkivo, ki ga nadzira, pa tudi letno obdobje, stran neba, zvok ali melodija ter naravna energija, ki ga krepi ali lahko tudi oslabi. Razčlenitev gre seveda še globlje.
Tako na primer poletju vladajo element Ogenj ter organski par srce in tanko črevo. Poznemu poletju vladajo Zemlja ter organa vranica in želodec. Jeseni vlada Kovina, z njo sta povezana pljuča in debelo črevo. Zimi poveljuje element Voda ter organa ledvice in mehur, pomladi pa element Les z jetri in žolčnikom. TKM torej ločuje pet obdobij ali letnih časov in ne le štiri. Kot smo opazili, obstaja posebno obdobje – pozno poletje, ki mu pravimo tudi čas sredine. V starodavnih časih, še posebej v času daoizma, so element Zemlje postavili v samo središče in trdili, da ne pripada nobenemu obdobju, saj je prisoten povsod in se kaže v vseh vmesnih ali prehodnih obdobjih. Prav s tem razlogom sta vranica in želodec skoraj ves čas na udaru in ju je dobro vedno spodbujati in krepiti, da ne upadeta v svojem delovanju.
Da torej v poznem poletju, v jeseni in v vseh prehodnih obdobjih zagotovimo telesu kar najboljšo podporo, sile usmerimo v dvig vranične in želodčne energije, ki pripadata elementu Zemlje.
Vranici ustreza predvsem sladkast okus, povezuje se z rumeno barvo. Hrana, ki jo krepi, je sladki krompir, med, matični mleček, proso, hokaido buče, koruza, suho sadje, datlji, čičerika in rumeni fižol ... Še posebej pomemben za vranico je zajtrk, saj se njeno delovanje začne v dopoldanskem času. Vranici ustrezajo topli obroki in hrana ali živila, ki so po lastnostih topla ali vroča. Hladne pijače, surova živila (sadje in zelenjava) jo dodatno obremenijo, zato je dobro, da takrat posežemo po kuhani prehrani, sadje lahko uživamo s kompotom, ki mu dodamo cimet in rjavi sladkor, ki telo ogrejeta. Uri, ki ji v dnevu pripadata, sta med 9. in 11. dopoldne. Idealno za vranico je, če zaužijemo prvi obrok (na primer proseno kašo) že 20 minut po tem, ko vstanemo.
Za naše zdravje je pomembno upoštevanje naravnih zakonov. Vsak človek naj bi imel urejen ritem spanja, prehranjevanja, gibanja, počitka, dela, zabave in spolnih aktivnosti. Moderen način življenja nas je obremenil do te mere, da smo pozabili na najosnovnejše pravilo: Vsega dovolj – v pravi meri. Znotraj telesa in uma MORA biti ustvarjen ritem gibanja, prehranjevanja, počitka, dela in regeneracije – v obliki meditacije ali drugih veščin, kot so na primer Qigong (veščina dihanja), Taijiquan (veščina gibanja) ali Daoyin (posebna vrsta joge).
TKM ni le sistem zdravljenja – je tudi sistem poučevanja. S svojimi preprostimi metodami skuša človeka naučiti opazovanja samega sebe. Telo se samo pozdravi, ko je bolno, mi pa dosežemo najvišji cilj, ko smo sposobni zdravo ravnovesje ohranjati.
Prav zato so bili v starih časih TKM zdravniki plačani in nagrajeni takrat, ko niso imeli nobenega bolnika, saj so s tem kazali, da jim kažejo pravo pot do ohranjanja zdravja; da niso le njihovi zdravniki, temveč njihovi učitelji življenja. Spodbujali so jih, da so opazovali naravo in delovali v skladu z njo in ne proti njej. Tako še dandanes veliko različnih telesnih vaj pri omenjenem Qigong-u prav posnema gibe živali, kar pri rednem izvajanju pomaga pri ohranjanju celostnega ravnovesja.
Petra Kolar
Petro Kolar je študij sinologije in filozofije odpeljal daleč – vse do odkrivanja in življenja v Kitajski deželi. Z več nekaj mesečnimi bivanji na Kitajskem pa ni odkrivala le jezika in kulture, kmalu se je srečala tudi s tradicionalno kitajsko medicino. Imela je priložnost, da se je osnove in teorije TKM učila preko individualnih ur z zdravnikom in profesorjem TKM, dr. Kango-om. Ko se je vrnila v Slovenijo, je tri leta sodelovala s kitajsko zdravnico, nato pa znova tri mesece preživela na Kitajskem, v provinci Yunnan, ter skupaj z zdravnico odkrivala razsežnosti tradicionalne kitajske medicine v bolnišnicah. Tam je izkoristila tudi možnost stažiranja na oddelku za akupunkturo. V Sloveniji je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za švedsko in kitajsko Tuina masažo ter tečaj za Kineziotaping in Bazi (posebna kitajska vrsta astrologije). Leta 2014 je odprla ordinacijo Dao TKM v Ljubljani, kjer je mesto zdravnice zasedla dr. LuLi, ki poleg neposrednega zdravljenja podeljuje tudi svoje nauke, izkušnje in metode za samopomoč ljudem z vseh koncev Slovenije in širše. Petra je seveda v ordinaciji nenehno prisotna – tako pri prevajanju diagnoz, asistiranju zdravnici, kot tudi pri izvajanju individualnih delavnic, predavanj, svetovanj …
Petra delo zdravnikov TKM, ki ga je na svojih poteh dodobra spoznala, opisuje zelo podrobno:
»Pristop zdravnika TKM je razčlenjen na štiri glavne diagnostične pristope: opazovanje, tipanje/palpacija, spraševanje in vonjanje. Preko merjenja pulzov vzdolž zapestij obeh rok pridobi zdravnik TKM najpomembnejše informacije glede fizioloških funkcij notranjih organov kot tudi pretoka telesnih tekočin, prebitka škodljivih vplivov v telesu in splošnega celostnega stanja telesa. Organi so razdeljeni v pet skupin in skupaj s svojimi pari tako tvorijo stabilno celoto petih organskih sklopov, ki zajema deset notranjih organov. Teorija izhaja iz igre Petih elementov, nauka o Yin in Yang ter nauka o meridijanih, po katerih teče vitalna energija Qi.«
O sklepanju in opažanju ter povezavi z mogočimi vzroki za to Petra za primerjavo z zahodno medicino podrobneje razloži prav na primeru že opisane vranice, ki je značilna za čas prehodnega obdobja:
»O delovanju vranice in sami vranici v zahodnem svetu le malo govorimo, saj se njeni simptomi ali opozorilni znaki odražajo preko drugih organov. Prvi odreagira želodec v raznih oblikah (napihnjenost, težave s povišano kislino, bolečinami v žlički, pekoč občutek ...), kažejo se lahko težave s prebavo (zaprtost ali pretirano odvajanje mehkega blata, kjer je vidna sluz, občutek neizpraznjenega črevesja ...). Na splošno se počutimo zelo šibki, krvni pritisk je nizek, smo bledi, hitro in rado nas zazebe. Vranično delovanje se dviga do 12. ure opoldne, potem se energija Yang začne počasi prevešati v Yin, zato se proti popoldnevu lahko počutimo še bolj utrujeni. Težko smo dlje časa skoncentrirani, popoldne potrebujemo spanec in počitek, smo nejevoljni in težko se pripravimo do aktivnosti. Tudi imunska odpornost je povezana z delovanjem vranice. Vranica skupaj s pljuči namreč skrbi za nekakšno obrambo telesa pred škodljivimi vplivi, ki se v šibko telo zlahka naselijo in povzročijo izbruh bolezni. Šibkost vranice se lahko kaže tudi v pretirani zasluzenosti in vlažnosti telesa, kar povzroča kopičenje kilogramov, napihnjenost in splošno slabo počutje. Vlaga in sluz se v telesu ustvarjata zaradi slabe absorbcije hranil. Ena izmed glavnih nalog vranice pa je prav ta, da preko hrane ustvari hranila in posledično kri za naše telo.«
Petra pa poudari tudi povezavo med vranico in jetri. Pravi, da smo Slovenci v veliki meri prav Vranični in Jetrni tipi.
»Zaradi neuspešnega spopadanja s stresom imamo zakrčena jetra. Pogosto smo izčrpani, brez energije ter potrebne motivacije in pretirano zaskrbljeni, kar se odraža na šibki vranici. Vse kar potrebujemo, da bi se izvili iz tega škodljivega kroga, pravzaprav že poznamo. Morali bi le poslušati in upoštevati naš notranji klic. Zaradi vseh informacij, ki jih vsrkavamo v naš um preko službe ter preko medijev, smo pozabili, kako je živeti v tišini, v harmoniji s seboj!«
Petra primerja večino organov v našem telesu z majhno vojsko, medtem, ko so jetra kot nekakšen general. »Jetra skrbijo za nadzor razprševanja telesnih tekočin ter skladiščijo t.i. jetrno kri, s katero prekrvavijo ostale notranje organe. Tesno so povezana z živčnim sistemom in našim čustvenim svetom.«
Da bi zdravnik prepoznal znake in zmogel postaviti diagnozo, uporablja vsa znanja, čutila in zmožnost opazovanja. Petra opisuje: »Zdravnik TKM med seboj povezuje vse, kar zaznava. Ko opazuje posameznika, zaznava njegovo polt, ten. Posluša ga, kako govori, ocenjuje, ali ima hripav ali močan glas ter, ali govori tiho ali glasno, hitro ali počasi, ali večkrat globoko izdihne pri govoru in podobno. Nato sledi diagnostika pulza in jezika, ki sta med najpomembnejšimi diagnostičnimi pristopi v TKM. Male podrobnosti rišejo celostno sliko.
Zdravniki TKM se izobražujejo vrsto let. Študij traja pet let, nato sledijo specializacije, zelo podobno kot pri našem medicinskem sistemu. Stažirati začnejo po navadi že po prvem letniku študija, da si že kot mladi zdravniki začnejo nabirati izkušnje in podkrepijo znanje. Po tretjem letniku se študent lahko odloči za interno medicino ali za izpopolnjevanje na področju akupunkture, moksibustije, ventuzologije in drugih vej. Pri interni medicini gre za poudarek na diagnostičnem pristopu ter za zdravljenja z zeliščno podporo v razsežnostih, ki jih pri nas zaenkrat še ne poznamo.
Pogosto se zdravnik z znanjem zahodne medicine in zdravnik TKM med seboj dopolnjujeta in sodelujeta, saj se je izkazala komplementarna medicina za najbolj učinkovit sistem zdravljenja. Bolnišnice na Kitajskem so tako razdeljene tudi na dva dela, kjer imajo nekaj nadstropij v rokah zahodni zdravniki, nekaj nadstropij pa je rezerviranih za TKM zdravnike,« opiše zdravljenje s pomočjo TKM Petra. Morda bomo tudi pri nas kdaj uspeli dočakati, da bodo priznane komplementarne metode uspešno sodelovale s klasično medicino.
Več o delu Petre Kolar in dr. LuLi v ordinaciji Dao TKM ter njune kontakte lahko poiščemo na spletni povezavi www.daotkm.si.
Kot smo se uspeli poučiti, se po teoriji TKM vseh pet elementov med seboj tesno povezuje; šibkost enega privede tudi do oslabitve ostalih, saj poskušajo prevzeti fiziološke funkcije šibkega. Kratkotrajni prevzemi ne puščajo posledic, kadar pa je določen element ali organ dlje časa v slabitvi, se sčasoma poruši ravnovesje tudi pri ostalih organih. TKM pravi, da je za izbruh bolezni krivo prav porušeno notranje ravnovesje. Do tega lahko pride zaradi pomanjkanja skrbi za lastno telo in dušo.
Za notranje ravnovesje in zdravje ni pomembno le močno fizično telo, v enaki meri šteje naš notranji duh ali Shen, ki skrbi za duhovno in osebno rast posameznika. Duhovni aspekt je tisti, ki večinoma upravlja s fizičnim telesom. Če je naš duh nemiren, je tudi naše telo v krču; razprševanje telesnih tekočin tako ni optimalno in toksini zlahka zastajajo v telesu. Ko je telo preveč toksično, zboli, ravnovesje organa ali organov se poruši in čudimo se, kako se je to lahko zgodilo kar čez noč. Resnica je, da bolezen izbruhne, ko je telo že več let pod določenim pritiskom in so majhni opozorilni znaki dovolj tihi, da jih preprosto ignoriramo. V TKM pa je že majhen simptom znak, da je potrebno takoj ukrepati.
Kaj torej lahko ukrenemo sami – da bi ohranili ravnovesje? Petra Kolar nam je ponudila nekaj nasvetov, ki so enostavni in jih na Kitajskem uporabljajo vsakodnevno.
Pri ljudeh, ki veliko časa preživijo za računalnikom v prisilni drži – predvsem pri vseh pisarniških delih, pa tudi pri vodilnih delovnih mestih, kjer je nenehno izpostavljen naš um z močnim osredotočanjem na delovne naloge, je ujetost vitalne energije Qi in zakrčenost jeter ena izmed najpogostejših diagnoz.
Prav jetra, ki skrbijo za naš živčni sistem, svojo funkcijo težko opravljajo v prisilni drži. Hrbtenica se čedalje bolj krivi, mišice v vratu začnejo krneti, čutimo otopelost in otrdelost. Preko vratu se tudi glava oskrbuje s hranilnimi snovmi, s krvjo, z energijo Qi. Če je pretok oslabljen, kmalu začutimo napetosti in nesproščenost. Zakrčena jetra začnejo ustvarjati 'lažen Ogenj', ki kmalu doseže tudi glavo, kjer se ujame in povzroča glavobole, omotičnost, rdečico, povišan pritisk in podobno. Redno raztezanje vratu je tako glavna naloga vsakega posameznika, ki veliko sedi pred računalnikom.
Na Kitajskem z glavo rišejo pismenko za riž (米), saj lahko tako razmigajo glavo in vrat v vse smeri in strani neba.
Obstaja tudi preprosta vaja, ki se pri nas imenuje Jahačeva drža. Gre za osnovni položaj za izvajanje kitajskega Qigong in Taijiquan tehniko, vendar v tem primeru le tako stojimo nekaj minut in pozornost usmerimo v dihanje, ki naj se postopoma upočasni in poglobi.
Stojimo v razkoraku, širokem kot naša ramena. Kolena nežno pokrčimo, vendar le do mere, da še vedno vidimo prste na nogah, če pogled usmerimo navzdol. Medenico rahlo potisnemo naprej, ramena sprostimo in poravnamo hrbtenico. Brado malenkost spustimo, jezik potisnemo na nebo ter pogled usmerimo malce naprej in navzdol. Nato privzdignemo roki in ju položimo prekrižani nekaj centimetrov pod popek ali pa ju privzdignemo tako, kot če bi hoteli objeti drevo. Še enkrat preverimo, da so rame spuščene in sproščene. Nato se prepustimo notranjemu dogajanju, globoko dihamo in odmislimo vse skrbi, strahove in druga občutja. Zaznavamo telo. Kjer začutimo napetost, tja usmerimo pozornost in preko izdiha izženemo napetost iz telesa. Vse izvajamo počasi, s pozornostjo in nežnostjo.
Nežnost je največja vrlina, ki jo izkazujemo najprej sebi in potem vsem ljudem in svetu okoli nas. Nežnost je hkrati pogum in disciplina, saj jo je prav tako potrebno krepiti in ohranjati. Nežnost je po TKM prav tako povezana z delovanjem ledvic ali elementom Vode.
Vajo Jahačeva drža lahko izvajamo kadarkoli v dnevu, tudi večkrat na dan po nekaj minut. Še posebej je primerna, kadar je um nemiren, ko smo napeti, pred sestankom, tudi pred obrokom, saj s tem poskrbimo, da organi v največji meri vsrkajo vsa potrebna hranila v telo in jih tudi dobro razpršujejo. Kadar izvajamo vajo dobro, se nam začne v ustih pojavljati slina. Več kot je sline, boljše je. Zdrava slina je slina, ki je sladkasta po okusu in se ne peni. Je kot gosti sadni nektar našega najljubšega soka. Če je slina penasta, je telo potrebno čiščenja, razstrupljanja. Lahko pa jo nežno vtremo v ustih, jo mešamo z jezikom in zobmi in prav tako bo čez nekaj minut postala zdrava in gladka. Pozdravili jo bomo sami – s svojo energijo.