Zapri

Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016

STRESIMO STRES

Življenje nam krojijo odnosi z okoljem, odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … Zares pa smo se dolžni najprej posvetiti odnosu do sebe – do našega telesa, do čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost v življenju je odgovornost zase in za svoje zdravje.

Tema: Kdo je odgovoren za moje zdravje?
Strokovno o skrbi za lastno zdravje
Izziv: Osebni načrt za zdravje


KDO JE ODGOVOREN ZA MOJE ZDRAVJE?


Zjutraj, preden gremo od doma, običajno urejamo zadnje podrobnosti za dan, ki je pred nami, ob tem pa postajamo nemirni. Z avtom, kolesom ali kako drugače hitimo po prenatrpanih cestah in ulicah, pri čemer ves čas zaskrbljeno opazujemo kazalce na uri, ki odštevajo čas … Ko pomahamo otroku v pozdrav pred vrati vrtca ali šole in ko se končno približamo pisarni ali drugemu cilju našega vsakodnevnega jutranjega potovanja, si na nek način oddahnemo, saj nam v tem trenutku od vseh različnih skrbi ostane »le« še delo, ki nas čaka preko dneva. Zdaj lahko zapustimo vlogo družinskega skrbnika in taksista ter se posvetimo drugi vlogi, ki ji bomo namenili naših naslednjih osem, devet ali morda celo več ur dneva.

Gora večnih nalog, ki se od včeraj nadaljujejo v današnji dan, se nam zdi že kar samoumeven del našega delovnika. Prav tako nas »spravljajo v stres« situacije s sodelavci, nadrejenimi, strankami … Z nakopičenimi napetostmi zlepa ali zgrda preživimo dan. Kolikokrat v dnevu se ob tem utegnemo vprašati: Kako se počutim? Potrebujem trenutek zase? Sem žejna, sem lačen? Potrebujem zrak, morda kratek sprehod? Pa napetost v vratu, bolečina v križu, otrplost roke pri tipkanju, pekoče oči …

Res je, živimo v času, ko bi človek naredil vse za dobro, stabilno in zagotovljeno službo. Vendar ob tem, ko služimo delodajalcu, celotni družbi, otrokom, partnerju, staršem, prijateljem, drugim ljudem, … povsem pozabljamo nase.

Komu bomo še lahko služili, če ne bomo zares najprej začeli služiti sebi?

Navajeni smo, da ko utrujenost raste, zbolimo. To se nam zdi povsem normalen dogodek. Večinoma se tudi strinjamo s prepričanjem, da mora finančne posledice naše bolezni nositi bodisi delodajalec, bodisi država. Ker pač odvajamo vsak mesec del prihodka v ta namen. Glede na vse večje naraščanje ne-zdravja v vseh oblikah, se morda vprašamo, koliko časa bo naš finančni sistem to zdržal? Za svoj obstoj smo v službi pripravljeni narediti marsikaj. Koliko pa zmoremo in znamo storiti za naše zdravje, ki predstavlja poleg osnovnega obstoja tudi kvaliteto našega življenja?

Zagotovo ne gre za to, da si ljudje zdravja ne bi želeli ali ga ne bi pojmovali kot vrhovno vrednoto. Mnogokrat pa vsakodnevna stresna situacija, dan za dnem, preseže meje tega, kar telo še prenese in nehote ter nevede se večina ljudi pravzaprav zateče k bolezni. Telo zboli, ker ga pustimo na cedilu, marsikomu pa to podzavestno predstavlja edini možen razplet za počitek. Mnogi, ki se znajdejo v zdravstvenih težavah, za vse skupaj krivijo službo in svojo situacijo, v kateri se počutijo ujeti kot žrtve. Zato pričakujejo od zunanjega sveta, da bo vse uredil, jih pozdravil in bodo nared za ponovno epizodo. To pa se v praksi žal ne izkaže kot pravi način, ki bi jih pripeljal do preobrata, ki ga potrebujejo.

Dokler iščemo vzroke izven nas, se vrtimo v krogu. Če bi vso pozornost, ki jo usmerimo v iskanje zunanjih vzrokov in lajšanja situacije, usmerili k sebi, bi verjetno najprej opazili kup malih opozorilnih znakov. Tegobe, težavice, prepreke ter celo bolečine različnih razsežnosti in intenzivnosti nas pravzaprav opozarjajo, da je potrebno takoj nekaj spremeniti. Hipna odrešitev bolečin, ki nas spelje stran od osredotočenosti na bolečino, največkrat resnične težave ne rešuje, pač pa jo odloži ali celo poglobi. Če bi le zmogli in znali poiskati vzrok, ga spremeniti, odstraniti ...

Zdravje je dobrina, ki smo jo prejeli v dar skupaj z življenjem. Običajno za dragoceno darilo, ki smo ga prejeli, tudi lepo poskrbimo. Naše telo ima izjemne samo-zdravilne lastnosti, če ga znamo poslušati in mu nuditi podporo pri tem. Večinoma se ljudje zmedemo, s premalo znanji in zavedanji, da bi v trenutku, ko začutimo težave, razumeli, da gre za alarm, namenjen nam samim. Predvsem zato, ker ne vemo, kaj narediti. Skozi čas, ko smo se odtegnili od narave, smo pozabili na naravna zavedanja in zakonitosti, ki bi nam omogočila, da bi se energija skozi telo obnovila in odplaknila vse, kar jo ovira.

Pa vendar obstajajo načini, obstajajo znanja, ki jim lahko sledimo in se kmalu sami naučimo, kako in s čim tlakovati novo pot do zdravja. Znanja, ki so popolnoma v sozvočju z vrednotami vseh klasičnih razumevanj in pojmovanj o zdravju, obstajajo že več tisoč let, imamo pa jih na dosegu rok. Tukaj, zdaj. Lahko poiščemo pomoč, če se sami ne počutimo dovolj močne. Lahko se poučimo.

Naše življenje seveda krojijo odnosi z okoljem, imamo odgovornosti do otrok, staršev, službe, države … vendar smo se dolžni posvetiti najprej odnosu do sebe – tako odnosu do telesa, kot tudi odnosu do našega čustvovanja, razmišljanja in občutenja … Najvišja odgovornost, ki jo imamo v življenju, je odgovornost za lastno zdravje – v vseh pomenih te besede. Naše zdravje pa se začne v naši glavi!

 

STROKOVNO O SKRBI ZA LASTNO ZDRAVJE


Polona Bohorič, promotorka zdravja in svetovalka po metodi P.E.C.A. Foto: Domen Grögl

V tokratnem Zdravem izzivu, s katerim zaključujemo projekt Zdravi izzivi, se bralcem kot pobudnica in urednica projekta ter avtorica člankov predstavljam tudi osebno – ob tematiki, ki je predmet mojega osebnega in profesionalnega raziskovanja zadnjih nekaj let.

Sem Polona Bohorič, certificirana promotorka zdravja pri delu s strani Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana in licenčna svetovalka komplementarne energijske medicine po mednarodno priznani metodi P.E.C.A. Diplomirala sem na Fakulteti za arhitekturo, na svoji poklicni poti pa sem se podala v drugačne kreativne smeri, predvsem povezane s pisanjem, uredniškim, svetovalnim in organizacijskim delom. Kot snovalka tematskih dogodkov ter kot urednica in izdajateljica specifičnih revij z uporabno in svetovalno vsebino sem se razvijala predvsem v smeri povezovanja idej, ljudi in znanja.

Že več kot dvajset let se posvečam tudi raziskovanju načinov pridobivanja in ohranjanja zdravja ter preizkušanju skozi področja gibanja in sprostitvenih tehnik, poseben izziv pa mi predstavljata področji prehrane in naravnega samozdravljenja. Svoje znanje poleg lastnih izkušenj in prebiranja številnih knjižnih zakladov dopolnjujem z delavnicami in izobraževanji iz omenjenih tematik, za menoj pa je tudi triletni študij waldorfske pedagogike.

Pri delu projektnega načrtovanja in ukrepov promocije zdravja v podjetjih, ki ga izvajam pod okriljem Skupine ZdravSem, so ta široka znanja v veliko pomoč. Med njimi pa kot dragulji v kroni svetijo dragocena znanja, spoznanja in izkušnje, ki sem jih prejela ter jih še prejemam skozi zahteven izobraževalni proces in delo svetovalke energijske komplementarne medicine po metodi P.E.C.A., ki se usmerja k povsem individualnemu iskanju vzrokov in rešitev za posameznika.

Zdravo podjetje je pravzaprav skupina zdravih posameznikov – včasih je v skupini lažje, vendar le, če je smer prava za vse. Delodajalec sicer ni neposredno kriv za bolezen zaposlenega, vendar je na nek način soodgovoren, saj lahko z dobro zastavljenim in usmerjenim načrtom promocije zdravja ponudi lažjo odločitev za zdravo izbiro vseh posameznikov v skupini. Skozi to prizmo delodajalec poskrbi za zdravje zaposlenih, v določenem delu pa nosi tudi finančno odgovornost in breme za njihovo bolniško odsotnost. Ta del odgovornosti si delodajalec deli z državo, ki prevzema dolgotrajnejše in resnejše primere.

Statistični podatki bolniških odsotnosti so zastrašujoči, visoko število primerov resnih obolenj pa verjetno povod, da se je država odločila uzakoniti obveznost promoviranja zdravih odločitev s strani delodajalca. Ker gre za dolžnost, se nekatera podjetja tega lotijo z občutkom prisile in predvsem, da zadostijo zakonskemu predpisu. Osebno mi je žal za vsako takšno odločitev. Ko gre za zdravje, ne moremo zaključiti z administrativnim spisom v fasciklu … S pravim pristopom pa podjetje navsezadnje pridobi na več ravneh – številni primeri dobre prakse kažejo, da tudi finančno.

Če je med zaposlenimi v podjetju dovolj časa in znanja, se lahko tega kot nov projekt v skupini lotijo sami. Večini podjetij, ki nimajo dovolj kadra, pa je bolj enostavno, da za to opravilo poiščejo tako projektno kot vsebinsko usposobljenega izvajalca.

Tako ali drugače, rezultat dobre zasnove na tem področju je zagotovo bolj zdrava in bolj aktivna skupina zaposlenih, zelo verjetno pa tudi bolj medsebojno povezana skupina, ki postane bolj predana podjetju in je tudi bolj produktivna. Promocija zdravja naj bi bil živ projekt, ki vključuje vse ravni zaposlenih, se letno obnavlja in ves čas tudi izvaja. Bistveno pri tem je, da se prav vsak posameznik v podjetju začne zavedati svojega življenjskega stila in odgovornosti do svojega zdravja. Več o smislu, načrtu in izvajanju promocije zdravja v podjetju je zapisano na http://promocijazdravjapridelu.si/.

Vse pa se začne z ugotovitvijo, koliko smo zares zdravi. Tudi pri individualnem delu po metodi P.E.C.A. se iskanje prave poti začne z ugotavljanjem stanja. Bio meritev elektromagnetnega polja in s tem energijskega pretoka v telesu posameznika pokaže, v katerih telesnih organih in strukturah energija ni pretočna ali celo zastaja. S temi ugotovitvami je mogoče predlagati pravo podporo in pot, ki je za vsakega posameznika povsem individualna. Osnovna pravila za ohranjanje zdravja veljajo za večino ljudi, vendar ima vsak posameznik glede na svoje stanje specifične potrebe in smeri, ki so zanj zares koristne. Gre za osebni načrt, ki vodi k ponovnemu uravnovešanju. Pretok energije je pogoj za dobro delovanje tako na telesni kot na psihični ravni, in se tudi pokaže na obeh ravneh. Bolečine, stiske, nemir, razdražljivost, slaba odpornost telesa in mnogi drugi znaki - tudi resnejša obolenja - so posledica neravnovesja v našem energijskem pretoku. Če spoznamo kritične točke v svojem elektromagnetnem polju, se lahko pravočasno zavemo neravnovesja in imamo možnost ukrepati, še preden nas k temu pokličejo bolezenski znaki. Več informacij o meritvah po metodi P.E.C.A. je dostopnih na http://www.pecastory.com/sl/storitve/pregled-elektromagnetnih-polj-emp-telesa-po-metodi-peca.

Prav specifičnost je pomembna tudi pri iskanju skupinskih rešitev za boljše zdravje v podjetju. Vsak posameznik naj bi raziskal svoje zdravje in se iskreno zazrl v svoj način življenja. To je temelj za napredek skupine. Ne gre za ločevanje na delodajalce in zaposlene, pač pa za posameznika, ki se zaveda vrednosti svojega osebnega zdravja. Lastna analiza zdravja je koristna in nujna, če želimo vedeti, kje je potrebna sprememba, da se bo zdravje obdržalo, okrepilo ali celo povrnilo. Načrt za zdravje ni zgolj projekt v službi, ampak je nekaj, kar se začne pri nas samih.

Naše telo je eden najbolj dovršenih mehanizmov, ki se mu znanost z izumi zgolj približuje. Morda je potrebno, da se vsak dan nekajkrat na uro opozorimo, da se naš mega-stroj pregreva in je nujno, da ga vsaj na kratko ugasnemo. Verjetno brez pomislekov ugasnemo tiskalnik, ko mu začne utripati lučka, ki kaže, da je pregret? Prav tako nam na misel ne pride, da bi se še naprej vozili z avtom, ki mu gorijo vse kontrolne luči, sploh če gre za pregrevanje ali okvaro motorja. Takrat brez izgovora najdemo način, da odpovemo ali spremenimo vse nadaljnje načrte, saj nam je jasno, da bomo brez tega izgubili precej več.

Zato je veliko vredna ugotovitev, kje smo morda šibki in kaj lahko v prvih korakih naredimo tako, da bo za nas čim lažje. V trenutku, ko smo izčrpani, verjetno ne bo dovolj, da spijemo dve kavi več in bo stroj znova stekel … Čeprav nam v istem trenutku to ne predstavlja obremenitve, bi se morali zavedati, da je škoda, če ne ustavimo vzroka zanjo, na dolgi rok vse večja.

Kdaj bo torej čas za zdravje, če ne zdaj?

 

IZZIV: OSEBNI NAČRT ZA ZDRAVJE

Za svoje zdravje smo odgovorni sami. Verjetno med nami tudi ni nikogar, ki svojega zdravja ne bi želel še izboljšati. To pa nujno pomeni uvajanje sprememb. Spremembe so pri večini ljudi nepriljubljene – z njimi razbijamo rutino, ki je kot ovoj, v katerega smo se zavili, da ne bi videli, slišali in čutili napak, ki jih delamo, medtem ko se ženemo speljati vse obveznosti. Kako spremeniti svoje navade, da se bomo osvobodili? Kako slišati alarme, ko je čas za to?

Večina ljudi se hitro pusti prepričati, da nekaj preprosto ne gre, da nimajo časa, da ne zmorejo … Vsi najprej pomislimo enako. Kam bomo pri vseh opravilih v dnevu vtaknili še uvajanje novih navad? Seveda ne gre za to, da bi postali super junaki in razvijali še močnejša pričakovanja in zahteve do sebe. Gre predvsem za to, da sami pri sebi razčistimo, kateri izgovori so namišljeni, ko bi bilo potrebno stopiti iz »območja udobja« in narediti korak proti spremembi. Katere izgovore lahko pustimo za seboj zgolj z lastno voljo? Ne gre za revolucijo, ki obrne vaš svet na glavo čez noč. To bi pomenilo dodaten stres. Prilagoditev na nove razmere potrebuje čas. Pomembno je, da v sebi prižgemo kanček radovednosti, da si rečemo: kako bi bilo, če bi zmogli?

Od občutka, da nečesa ne zmoremo, do občutka, da nam bo morda uspelo, je zgolj en korak. Je velik in pomemben, saj pomeni začetek in nam določa smer. Poskusite zaznati in ujeti občutek volje do spremembe v sebi, ne glede na to, kje in kdaj ga doživite. Če gre za trenutek, ko sedite v službi, pred računalnikom, sredi dneva in sredi tedna, to ne pomeni, da morate misel in željo, da bi izboljšali svoje navade, odriniti. Poskusite občutek v trenutku globoko vtisniti vase in ga do konca dneva še nekajkrat podoživeti. Ne prelagajte načrtov v smislu »v ponedeljek zares začnem …« ali »med krompirjevimi počitnicami, takoj ko končam z delom na projektu X, bo čas, da začnem drugače«. To se najverjetneje ne bo zgodilo. Ko začutite kanček volje do spremembe česarkoli, kar lahko izboljša vaše življenje, je najbolje, da to malo kroglico valite pred seboj kot snežno kepo in jo opazujete, kako je vsak trenutek večja. Začnite s spremembami takoj, tudi če so čisto majcene.

Lahko začnete z ugotavljanjem, kaj bi bilo v vašem življenju vredno izboljšati. Področij je več, prav vsa vplivajo na vaše počutje in posredno na vaše zdravje. Ne omejujte se samo na tiste, ki so neposredno povezana s telesnim zdravjem, kot sta gibanje in prehrana, čeprav je vredno začeti pri teh, kjer je navadno najlažje doseči spremembe in opaziti rezultate. Vendar pa s tem še nismo obdelali vseh področij, običajno težave tičijo v globljih plasteh. Pri ugotavljanju, kje in zakaj se je zataknilo, lahko poiščete pomoč. Ali pa se lotite učenja – na primer programa za osebni napredek in razvoj.

Pomemben dejavnik na poti do pravega odnosa do sebe in svojega zdravja, je tudi ugotovitev, da vzroki za naše stanje tičijo v nas samih. Za nič v našem življenju niso odgovorni ali krivi drugi. V vsem imamo možnost odločanja in zato izgovori v obliki stavkov »jaz ne morem« ali »lahko bi, če bi se zgodilo to in to …« nimajo resnične veljave. Gre za naše strahove, ki smo jih vgravirali v svoje razmišljanje in jih seveda prebiramo znova in znova.

Ne ukvarjajte se z drugimi, ukvarjajte se s seboj. Če boste poskusili, boste presenečeni nad tem, koliko časa je mogoče prihraniti. Če se namesto z ugotavljanjem, kaj počnejo drugi okrog nas (v kar nas spretno zapeljejo tudi vsi mediji, vključno s spletnimi socialnimi skupnostmi) raje ukvarjamo s svojimi idejami, vizijami, željami in odgovornostmi, energijo usmerimo vase in kmalu opazimo tudi rezultat.

Morda za lažji začetek in lastno analizo vašega življenja sprejmite izziv pisanja dnevnika. Vzemite lep nov zvezek – tak, ki vas bo že z izgledom privabil, da vanj pišete z veseljem. Podarite si lepo pisalo, s katerim boste uživali, ko boste lastnoročno vlekli črte. Pišite na roke. Če že dolgo niste pisali, bodo občutki morda nenavadni, saj so prsti in možgani navajeni na tipkanje. Če boste vztrajali, boste verjetno kmalu začutili, kako je ta zapis vse bolj vaš, oseben, intimen ...

Kaj in kdaj pisati? Lahko si izberete eno od možnosti, če pa začutite voljo, lahko pišete več. Pišite o vsem, kar želite priklicati v svoje življenje. Če lažje delujete zjutraj, si zgodaj, še preden vas v dan odpeljejo vaše obveznosti, vzemite nekaj minut in zapišite vaše utrinke, ideje, želje … Bodite pozorni, poskusite ostajati pozitivno nastrojeni, v vaš osebni dnevnik lepih sprememb ne zapisujte negativnih misli. Prav tako pišite vse, kar zadeva vas, ne tratite časa in energije, da bi jo usmerjali na druge. Čeprav v tem trenutku zaznate misel, da bo vaše življenje lepše, če se bo spremenil nekdo drug, to ni delo za vas. Osredotočite se zgolj nase in na to, kar lahko počnete s svojimi mislimi, besedami, idejami, dejanji … seveda, ob zavedanju, da je naša svoboda vedno omejena s svobodo drugih.

Če se lažje umirite zvečer, poskusite vsak večer v mislih pregledati pretekli dan in podoživeti dogodke, ki so v vas pustili sled. Za kaj ste danes hvaležni? Dnevnik hvaležnosti ima čudežno moč – bolj ko gojimo občutek hvaležnosti, več se nam bo zgodilo takšnega, za kar smo lahko hvaležni. Pišite o tem, kaj in kako bi spremenili v svojem delovanju, če bi lahko? Kaj vam je bilo danes najbolj všeč v lastnih aktivnostih? Pri čem se lahko pohvalite za dobro delo? Razmislite tudi o dogodkih ali informacijah, ki ste jih prejeli, pa se niste počutili dobro. Ali lahko tak potek kako spremenite in ga obrnete v pozitivno smer? Ali vam je dan prinesel trenutke, ko ste doživeli pristen občutek radosti? Lahko ta občutek zadržite in ga čim večkrat obnovite?

Uživajte v svojem pisanju in opazujte, kako vaša volja do sprememb raste. Čeprav je to zadnji izziv v seriji naših zdravih izzivov vam, naj bo vaš prvi osebni izziv. Raziskujte, odkrivajte, preizkusite. Ne ustrašite se izzivov in sprememb, če so namenjene, da vam izboljšajo kvaliteto življenja.

Začeti je mogoče kjerkoli. Prav zato so bili Zdravi izzivi zastavljeni tudi s pomočjo strokovnjakov z različnih področjih, vsi pa so usmerjeni v podporo in pomoč posamezniku na poti do zdravja. Izzivi so arhivirani in ostajajo na voljo za vse radovedne in odločene, da se je za zdravje vredno potruditi. Če ste jih že pozabili, si morda v prihodnosti vzamete čas in jih preberete, tokrat morda bolj mirno in zavestno. Morda občutite katerega, ki je šel pred tem mimo vas, spregledan in neopažen.

Želim vam veliko veselja pri ustvarjanju svojega osebnega načrta za bolj zdravo življenje.

Za kakršnokoli pomoč ali več informacij o zapisanem mi lahko pišete na polona@zdravsem.com.


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?