Zapri

Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016

(RAZ)MIGAJMO (SE)

Plezanje je ena od osnovnih oblik gibanja človeka - v naravi vsakega otroka je, da si želi plezati. Sodi tudi med nujne sestavine gibanja za dober gibalni razvoj. Če ste med tistimi srečneži, ki ste kot otrok imeli priložnost plezanja, boste vedeli, o čem govorimo.  

Tema: Priplezajmo do zdravja 
Strokovno o plezanju 
Izziv: Preplezajmo strahove


PRIPLEZAJMO DO ZDRAVJA


Foto: arhiv Plezalnega centra Ljubljana

Telo in psiha človeka sta neločljivo povezana, sta del ene celote. Ne le starodavne holistične vede, tudi sodobna znanost vse bolj potrjuje, da telo vpliva na psiho, prav tako kot misli in čustva vplivajo na telo. Zato je tudi pri iskanju zdravja pomembno, da se zavedamo tega medsebojnega vpliva. Gibanje, ki za človeka predstavlja eno osnovnih potreb, vpliva na naše telesno in psihično počutje, je obnovitveni proces za celice in sprostitev. Aktivirajo se mišice, kri se požene po žilah, srce hitreje bije, tudi dihanje je hitrejše. S tem aktiviramo tudi možgane.

Aktiven človek lažje in jasneje razmišlja, se lažje osredotoča, je bolj kreativen in motiviran. Telesna aktivnost pa sprošča tudi hormon, ki prinaša občutek izpolnjenosti, radosti, sreče … Zdravniki priporočajo pol do ene ure dnevno redne telesne aktivnosti. Ker pa smo ujeti v časovne stiske, seveda ni povsem vseeno, kam bomo namenili ta čas.

Med izbiranjem gibanja imamo danes na voljo neverjetno paleto. Največkrat se ljudje, ki smo ujeti v urbana okolja, odločamo za oblike gibanja, ki jih lahko nekako stisnemo v svoj urnik in se tako držimo dnevnega načrta. Zato rastejo telovadnice in fitnes središča, hribčki in parki okrog mest so polni jutranjih in večernih tekačev. Odločamo se za oblike gibanja, ki so nam blizu ali se jih ne bojimo z izgovori. Zato danes izpostavljamo šport, ki bi mu mnogi ušli zgolj zaradi izgovorov, predsodkov, strahov, ki jih morda nosimo v sebi, ker tega še nismo poskusili.

Plezanje je ena od osnovnih oblik gibanja človeka, pri katerem se premikamo navzgor ali navzdol s pomočjo rok in nog. V naravi vsakega otroka je, da si želi plezati. Prav zato je plezanje tudi ena od nujnih sestavin gibanja za dober gibalni razvoj odraščajočega otroka. Če ste med tistimi srečneži, ki ste kot otrok imeli priložnost plezanja, boste vedeli, o čem govorimo. Tudi o tistem čudovitem občutku, ko dosežemo svoj cilj. Pa naj bo to vrh drevesa ali kamnite ograje. Žal danes okolje ne ponuja več takšnih svobodnih radosti, največkrat tudi zaradi preveč zaščitniških staršev.

Plezanje predstavlja optimalno obliko gibanja, ki prispeva k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju, obetamo pa si lahko še mnogo več. Na primer:

  • želeno povečanje mišične napetosti
  • boljšo gibljivost
  • izboljšanje koordinacije gibanja in motorične spretnosti
  • razvoj ravnotežnega sistema
  • boljše zavedanje svojega telesa
  • višjo raven samozavesti in samopodobe
  • izboljšanje nepravilne drže, ki je posledica premalo gibanja in preveč sedenja
  • boljšo odpornost na stresne situacije
  • manjšo možnost poškodb

Ljudje, ki se s plezanjem ukvarjajo profesionalno, kot tudi vsi, ki so plezalne aktivnosti umestili v svoj urnik, zagotavljajo, da so naši predsodki in strahovi odveč in da za začetno spoznavanje s plezanjem ne potrebujemo prav veliko.

Plezati lahko začnemo, ko smo stari 3 ali 80 let. Osnovno opremo, ki nam ob ustreznem vodenju predstavlja popolno varnost, si lahko izposodimo: plezalni pas, plezalne čevlje, vrv, varovalo, vrečko za magnezij in magnezijev oksid – prah, ki preprečuje drsenje na oprimkih.

Športno plezanje sodi med športe, ki so na kožo pisani tudi urbanemu človeku. Tečaje in rekreativne skupine vodijo strokovno usposobljeni inštruktorji na umetnih stenah, ob zagotavljanju ustrezne varnosti in z navodili, ki zagotavljajo vsakomur, ne glede na starost ali zmožnost, da se preizkusi in napreduje v tem navdihujočem gibanju.

 

STROKOVNO O PLEZANJU


Matjaž Jeran, trener športnega plezanja, alpinistični inštruktor in pripravnik gorskega vodništva. Foto: arhiv Plezalnega centra Ljubljana.

Tokrat smo k nasvetu povabili človeka, ki je svojo mladostniško navdušenost z leti spremenil v svojo poklicno pot, ki jo je kronal pred tremi leti s pobudo in idejnim vodenjem projekta izgradnje največjega plezalnega centra v Sloveniji.

Matjaž Jeran, sicer diplomirani ekonomist, je zapisan plezanju od leta 1991, ko je kot enajstletni fantič začel raziskovati plezanje kot šport. Matjaž je trener športnega plezanja, alpinistični inštruktor in pripravnik gorskega vodništva. Od leta 2007 vodi svojo plezalno šolo, ki vzgaja zlasti rekreativne, pa tudi vrhunske plezalce vseh generacij. Gre za največjo športno plezalno ustanovo v Sloveniji. Profesionalno vodi Plezalni center Ljubljana, ki ga je Slovenija po desetletju pričakovanj na Matjaževo pobudo dobila leta 2013, ko se je zaključil projekt izgradnje privatnega namenskega objekta. Matjaž se tudi v prostem času, z družino in prijatelji posveča plezanju, turni smuki in raziskovanju alpskega sveta.

Matjaž pripoveduje, kako se je plezanje v današnji, urbani obliki razvilo iz plezanja v naravnih okoljih. Alpinizem, kjer je prisotna najbolj zahtevna in tudi nevarna oblika plezanja, je skozi čas botroval razvoju športnega plezanja v bolj dostopnih naravnih plezališčih, ki so bili za trening in vadbo lažji, z razvojem opreme pa je takšno plezanje postalo tudi varnejše. Naslednja stopnja je bilo srečevanje v priročnih, urbanih, zunanjih plezališčih (na primer Rimski zid, ljubljanske Šance, grad v Kamniku in Celju ), kjer pa je bilo plezanje prav tako odvisno od vremenskih razmer, zato je povsem razumljiv nadaljni razvoj v telovadnice in kasneje prava urbana plezalna središča z visokimi in nizkimi umetnimi plezalnimi stenami.

»Plezanje, pri katerem potrebujemo samo zagotavljanje varnosti in osnovna navodila, lahko nudi neizmerno veselje in zadovoljstvo ljudem v celotnem razponu starosti. Pri plezanju na umetnih stenah imamo prednost, ker nismo odvisni od vremenskih razmer, obenem lahko zagotavljamo pestrost, raznolikost, spremenljivost … predvsem pa varnost. To je vedno in povsod najbolj pomembna sestavina tega športa, «opozarja Matjaž Jeran.

Prednost plezanja je v tem, da gre za gibanje, ki omogoča izboljšanje gibalnih sposobnosti, obenem pa zahteva popolno koncentracijo misli in zato omogoča odklop od siceršnjih skrbi, ki povzročajo stresne reakcije. Ob vsem tem smo pri plezanju lahko povsem sami ali pa vzamemo plezanje kot družaben in zabaven športni dogodek.

»Da bi plezanje približali ljudem vseh starosti in poklicev, smo razvili vse mogoče oblike vodenih programov. Ljudem želimo omogočiti, da se seznanijo in sami prepričajo v dobrobiti plezanja. Izkušnja je vredna več kot sto besed … Tako je na voljo plezanje kot doživetje – za otroke, dekliščine, družine, prijateljske skupine, podjetja … naj gre za obliko praznovanja ali zgolj dogodek in druženje. Vsak, ki ga plezanje potegne in si želi raziskovati, je lahko deležen začetnega tečaja plezanja, kjer se postopoma seznani z osnovami, traja en mesec in pomeni uvod z vsemi osnovami, ki jih potrebuje človek, da se poda na raziskovanje naprej.

Posebej smo veseli, ko vidimo, da se v našem centru srečujejo vse generacije. Otroci so vedno hvaležni obiskovalci, saj se ob plezanju neizmerno zabavajo, s programi v vseh počitniških terminih in poletnimi tabori v naravi pa jim pomagamo tudi, da občutijo pripadnost skupini in se povežejo s prijateljskimi vezmi.

Povsem enako pa lahko rečem tudi za odrasle. Mnogi so tu našli svoje somišljenike, sklenili prijateljstva, ki jih vežejo tudi izven prostora in športa,« doda Jeran. Plezanje je poleg izjemnega gibalnega treninga namreč tudi oblika sprostitve, ki s časom spreminja vzorce našega razmišljanja.

»Treningi – priporočam vsaj dvakrat tedensko – potekajo v visoki ali nizki steni, nadgrajujemo pa jih tudi z organiziranimi izleti v naravna okolja. Slovenija premore izjemno število naravnih plezališč, izkušeni plezalci pa lahko dajo dobre napotke, kje je primerno okolje za plezanje za družine, kje je bolj intimno vzdušje … Tudi izleti čez meje naše domovine ali tabori so izjemna izkušnja za navdušene plezalce,« pove Matjaž Jeran.

Plezalci se srečujejo ob različnih urah preko dneva. Posebno zanimivo je za mnoge (pre)zaposlene, da se na svojo dnevno dozo plezanja podajo že pred začetkom delovnih obveznosti. O vseh možnostih za spoznavanje in treniranje plezanja, ki jih lahko prebivalci Ljubljane in okolice dobijo v Plezalnem centru Ljubljana, pa je več zapisanega na spletni strani http://plezalnicenter.si/.

 

IZZIV: PREPLEZAJMO STRAHOVE


Foto: arhiv Plezalnega centra Ljubljana

Tokrat vam kot izziv ponujamo malce drugačno povabilo k izkušnji. Težko vas povabimo k izzivu plezanja doma v dnevni sobi ali na bližnje zidove. Glede na vse povedano, to ne bi bilo varno. Drži, za samostojen vzpon na domače drevo, sploh če smo že upihnili nekaj deset svečk, zagotovo potrebujemo že izurjeno telo, gibčnost, moč in predvsem izkušnje. Ko pa gre za vodeno vadbo plezanja, vam tokrat ponujamo, da se spopadete z lastnimi izgovori.

Našli smo jih nekaj, verjamemo, da jih je moč uma sposobna razviti še precej več in bolj zakoreninjene. Odločitev je vedno vaša lastna. Mi vam pri tem samo malce pomahamo pred očmi z zastavico, na kateri piše: priplezajmo do cilja.

Ponujamo vam deset pogostih izgovorov ali strahov, zakaj se ne bi lotili izkušanja oz. doživetja plezanja v varnih notranjih pogojih. Matjaž Jeran, vodja Plezalnega centra Ljubljana, vam na koncu kot izziv in vabo ponuja tudi ogled kratkega filmčka o dogajanju v njihovem centru.

Torej – poiščite svoje pomisleke in se prijazno, v mislih, spopadite z njimi. Niti eden med njimi namreč ne drži in ga lahko eno doživetje z ustrezno usposobljenim trenerjem zlahka ovrže.

  1. Nimam časa za nove športe.
  2. Ne upam si, strah me je višine.
  3. Prestara sem za to. Roke me ne držijo več in hrbtenica ni več dovolj gibčna.
  4. Nikoli nisem plezal, še na drevo me niso spravili. Nimam izkušenj.
  5. Nimam opreme. Nimam denarja za to, da bi se podajal v nakup nove opreme.
  6. Strah me je višine.
  7. Nimam moči v rokah in prstih. Imam težave z zapestjem.
  8. Imam premalo časa. Poleg službe moram skrbeti za otroke in njihove dejavnosti.
  9. Sram me je, ker nimam nobene kondicije.
  10. Pretežek sem za plezalca. Vsi so videti tako gibčni in vitki.

Verjamemo, da je pomislekov še mnogo več. Dovolite si izkušnjo. Potem boste lahko ocenjevali sami. Želimo vam veliko plezalnih užitkov. 


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?