Zapri

Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016

JEJMO ZA ZDRAVJE

Bistvo sveže, surove, presne hrane je, da ohranja živost, v sebi nosi življenje in encime, ki pomagajo pri presnovi hranil. Ob zaužitju surove hrane se telo hitreje razstruplja, presnojedci pa so načeloma tudi vitki in čvrsti ljudje.

Tema: Čisto resno: Presno!
Strokovno o presni hrani  
Izziv: Presno sladkanje


ČISTO RESNO: PRESNO!


Verjetno poleti vsi občutimo, kako se zaradi temperaturnih in vremenskih pogojev spremeni tudi naša želja po hrani. Uživamo v sveži zelenjavi in sadju, ki ju narava v tem letnem času nudi na pretek, dovolj smo na zraku in soncu, pa tudi morje in počitnice prispevata svoje. Predvsem dejstvo, da poleti pojemo več sveže, nepredelane hrane, močno vpliva na naše splošno – bolj lahkotno, dobro in nasploh zdravo počutje. Ljudje preko sveže, torej toplotno ali drugače neobdelane hrane prejmemo največ vitaminov in mineralov. Nekatera hranila niso dovolj obstojna in jih z obdelavo nehote uničimo. Bistvo sveže, surove, »presne hrane« pa je, da ohranja živost, v sebi nosi življenje in – encime. To so mali, a silno pomembni faktorji naše popolne presnove hranil.

Sadje, zelenjava, semena, kalčki in oreščki so v svoji osnovni, naravni obliki nujno potreben del naše prehrane. Nekateri ljudje se zaradi številnih dobrobiti presnih živil odločajo za popolnoma presno prehrano in zato je to področje v zadnjih desetletjih vse bolj raziskano in izpopolnjeno. Ljudje hrano izbiramo ne le zaradi potrebe in hranil, pač pa tudi zaradi užitka, ki nam ga ob prehranjevanju dajejo naša čutila. Pogled, vonj, okus … Prav zato pomemben del v presni prehrani predstavljajo tudi sveže začimbe, divje in morske rastline, super živila z vseh koncev sveta, pa različna fermentirana in sušena živila.

Če želimo, da ostanejo encimi v živilih še aktivni in živi, ob pripravi ne smemo uporabljati temperature višje od 48°C. Nad to mejo naj bi postali encimi počasnejši, pri nekaj stopinjah višje pa so že uničeni. Dober preizkus obstoja življenja v živilu je primer, ko semena še vzklijejo, čeprav so bila toplotno obdelana. Če obstaja še kal življenja, pomeni, da je živilo še presno. Presna hrana torej poraja novo življenje in ob tem spodbuja življenje v nas. Zato ni nenavadno, da ji rečemo živa hrana.

Surova hrana ima tudi dobro ravnotežje vode, hranil in vlaknin, zato je najlažje prebavljiva in ima od takšne naše telo največ. Tako človek kot okolje imata s takšno prehrano največ koristi, povrhu pa je preprosta, na nek način osnovna in samodejna. Zato, da pojemo jabolko, ne potrebujemo ničesar razen svojih ust in jabolka. Presna hrana zato ni samo modna muha v prehransko prezasičenem svetu, ampak gre za način razmišljanja, pot k zdravju in pot nazaj k enostavnosti.

Hrana, ki je živa in bogata z encimi, lahko pripomore k vzdrževanju in ohranjanju zdravja, pa tudi za rast in obnavljanje zdravih tkiv je pomembna, zato lahko dobro sodeluje pri okrevanjih in zdravljenjih. Ko govorimo o presni hrani, gre za hrano rastlinskega izvora – čeprav so ponekod po svetu tudi posamezniki, ki zagovarjajo hranjenje s surovim mesom in drugimi sestavinami živalskega izvora, se tokrat omejujemo na rastlinsko. S tem zadostimo tudi etično in okoljsko zahtevnim kriterijem.  

Ob zaužitju surove hrane se telo tudi hitreje razstruplja. To posledično pomeni manj izločanja strupov in ob tem tudi manj neprijetnih vonjav telesa. Telo je razbremenjeno razgrajevanja zaužite kompleksne vsebine in ima manj dela s presnavljanjem, torej nam ostane več energije. Prav zato se ob uživanju presnega obroka počutimo bolj živahni in manj utrujeni kot po kuhanem ali pečenem kosilu. Presnojedci pa so načeloma tudi vitki in čvrsti ljudje. Težko se je namreč prekomerno najesti izključno presnih živil.

Presna hrana prebuja našo moč koncentracije. Ker telo ne porablja energije za predelavo živil, potujejo hranila hitreje in lažje dosežejo svoj cilj. Tako so bolj prehranjene vse celice, vključno z možganskimi.

Načeloma je presna hrana zelo preprosta, vendar smo ljudje svoj prehranski svet zakomplicirali in zahtevamo različne sestavljanke okusov, na katere smo se v življenju tako udobno navadili. Zato je glavni razlog, da se ljudje v celoti ne preusmerimo na bolj zdravo hrano, predvsem okus. Čeprav presnojedi zagotavljajo, da jim prav nič ne manjka, pa smo ljudje različni in predvsem imamo različno stopnjo volje in različna prepričanja, ki nas usmerjajo pri dejanjih. Morda pa je dobro razmisliti in vseeno v svoj dnevni ali tedenski jedilnik vnesti čim več presne hrane.

 

STROKOVNO O PRESNI HRANI


Renata Novak

Naša tokratna sogovornica Renata Novak je znanje nutricizma, prejetega preko izobraževanj in lastnega raziskovanja, združila z znanjem, ki ga je prejela kot licenciran life-coach in vse skupaj sestavila v delo prehranskega trenerja. Številne izkušnje z vodenjem skupin in z individualnim svetovanjem ljudem, ki iščejo ravnovesje v prehrani, ji kažejo, da ljudje največkrat posegamo po hrani s potrebami, ki so čustvenega in ne fizičnega značaja. Pravilno usmerjanje v spremembe, če želimo spremeniti svoje navade, zato pomeni za vsakogar nekaj drugega.

Renata svoje osebne in profesionalne izkušnje, znanja in izobraževanja nadgrajuje v ustvarjalnem kolektivu, ki se podpisuje pod izdelke blagovne znamke Golden Apple. Ta je zagotovo dobro poznana ljudem, ki iz zdravstvenih ali etičnih razlogov posegajo po presnih izdelkih, čeprav je dejansko namenjena vsem ljudem, ki imajo radi dobre okuse in niso pristaši utrujenosti po hrani. Znamka pa je odlično sprejeta v nekaterih zelo zahtevnih državah, kjer je povpraševanja več in so tovrstne proizvodnje zelo visoko razvite. Da lahko izdelki uspešno potujejo v domove ljubiteljev okusne presne hrane po Evropi, je potrebno le eno: okus.

»Razvijamo izdelke, ki jih namenjamo vsem, veliko pozornost pa namenjamo ljudem z različnimi alergijami. Ena izmed teh je alergija na gluten, ki je v velikem porastu. Vse, kar proizvajamo, je presno, kar pomeni, da ohranjamo encime, ki so ključnega pomena za presnovo hrane. Navdih za dobro delo in dobre izdelke ljudje ponavadi vedno črpamo iz sebe. Samo po sebi umevno in pomembno nam je, da izbiramo visoko kakovostne sestavine s certifikati. Čeprav se sliši klišejsko, s ponosom poudarimo, da so naši izdelki narejeni ročno in z ljubeznijo. Naši lastni proizvodnji zapovedujemo stroge in visoke standarde,« opisuje odnos do tega področja Renata.

Večina med nami pozna v zadnjih letih tako priljubljene presne sladice. To je gotovo eden prvih korakov k bolj zdravemu prehranjevanju. Kako samodejno sicer v življenju pojmujemo sladkor, smo že razglabljali. Renata pa razkriva:

»Sladkor je nujno potreben v prehrani, saj hrani našo vranico in trebušno slinavko. Seveda pa se sladkorji med seboj izredno razlikujejo in imajo popolnoma različen vpliv na naše telo. O dobrem vplivu na naše telo se lahko pogovarjamo seveda pri naravnih sladkorjih. Vse, kar vsebuje rafiniran sladkor, je škodljivo.

Tudi med čokolado in presno čokolado je velika razlika. Čokolade običajno vsebujejo do 45 % rafiniranega sladkorja in mnogo dodatkov, mi pa presne čokoladice izdelujemo iz presnega kakava, s kokosovim sladkorjem ali datlji. Vse, kar izdelki vsebujejo, je navedeno v izpisu sestavin, tako da je človek zares seznanjen s tem, kar ovitek vsebuje. Ljudje bi morali bolj skrbno brati deklaracije in opis sestavin!«

Poleg čokolad, za katere je nesmiselno zgubljati besede, ker en grižljaj pove več, pa je zanimiv tudi nabor drugih izdelkov, ki se jih mlada ekipa loteva. Granole in presni krekerji so verjetno ena najboljših zamenjav za premastne in predelane slane ali sladke prigrizke. Ne vsebujejo pregretih in škodljivih maščob, saj so sušene pri nizkih temperaturah in ne ocvrte ali pečene, poleg tega pa vsebujejo samo naravno prisotne sladkorje in začimbe. Granole so na primer obogatene s kaljenimi semeni, oreščki, suhim sadjem …

Kaj pa pomeni, da so semena kaljena in zakaj je to dobro? »Postopek kaljenja je pomemben, ker beljakovine in ogljikove hidrate spremeni v lažje prebavljive. S kaljenjem prebudimo življenje v semenu, dobimo živo hrano z aktivnimi encimi,« pojasnjuje Renata.

Na splošno so nekateri ljudje mnenja, da so presni izdelki brez okusa … pa vendar to ni res – tudi v presni hrani lahko veličastno uživamo. Z izbranimi sestavinami, pravimi mešanicami in poskušanjem lahko pridemo do formule in okusa, ki nam je všeč.

Tako, kot je uspelo skupini z vizijo, o kateri si lahko več preberemo na www.goldenapple.si.

 

IZZIV: PRESNO SLADKANJE

Tako kot je pred petimi leti s svojo vizijo začela ustanoviteljica Andreja Vester, ki je sledila svojemu pogledu na prehranjevanje, danes pa uspešno nadaljuje skupaj s sodelavkami v ekipi Golden Apple, se tudi mi sami lahko lotimo podvigov. Seveda ne bomo svojih stvaritev ponujali na nemški ali francoski trg, pa vendarle lahko s svojo zavzetostjo pričaramo dobrote, ki ne bodo šel v slast samo nam, ampak bomo omogočili tudi našim najbližjim, da se sproščeno sladkajo in ob tem ne posegajo po svojem zdravju. Renata Novak nam pri tem izzivu predlaga in svetuje.

  1. Naredite svoj lastni preizkus: primerjajte svoje počutje, ko za malico posežete po vaši najljubši klasični slaščici. Drugič pa za malico izberite presno sladico. Poskusite spremljati svoje počutje, svojo prebavo, upad ali dvig energije
  2. Po klasičnem kosilu, tudi če je brez sladice, smo običajno precej utrujeni. Najbrž bi se nam takrat najbolj prilegel počitek, saj telo energijo porablja za to, da hrano prebavi. Če pa pojemo veliko skledo solate, ostanemo po kosilu živahni, saj nam energija ostaja. Če želimo biti siti od presne hrane, moramo vedeti, da jo je potrebno pojesti več, kot smo navajeni dobiti na klasičen krožnik. Solata naj bo res v skledi in ne v preštetih perescih. Dodatki na njej pa bogati – poletje nam samo ponuja: paradižnik, avokado, oreški …
  3. Če ne verjamete, da smo od sladkorja ljudje zares odvisni, preizkusite na sebi: za tri dni izločite vse sladko razen sadja. Nobenih sladic ali sladkanja v pijačah! Preverite, kako se bo odzvalo vaše telo. Po navadi se po treh dneh pojavi kriza, ko si začnemo obupno želeti sladkor, saj je naše telo že tako navajeno nanj. Prav presne sladice so dober izhod iz tega – z njimi dobimo sladke okuse in sestavine, ki jih telo resnično potrebuje, obenem pa ne utrujamo telesa z rafiniranimi sladkorji, ki nas upočasnjujejo in zasvajajo.
  4. V tem divjem hitrem tempu seveda nihče med nami ne želi dolgotrajnih priprav hrane. Izberite si enega od predlaganih receptov – lahko pa poskusite vse. Recepti so enostavni in hitri za pripravo.
  5. Lahko se lotite priprave slanih presnih krekerjev, na spletu je mogoče dobiti kup receptov zanje. Priprava le-teh je postopek, ki ga brez ustreznih aparatov v klasično opremljeni kuhinji speljemo le najbolj vztrajni. Pa vendar je vredno, da enkrat poskusimo. Okusi nas lahko prepričajo. 
Ob vsem trudu bomo razumeli, zakaj vrečke presnih krekerjev pač ne moremo kupiti za ceno na hitro industrijsko pečenih klasičnih krekerjev. Že pri sestavinah se koncept zdravega prigrizka enostavno podre. Če pa ste zelo radovedni, preizkusite katerega od pripravljenih presnih krekerjev. Morda bo kdo presenečen, koliko okusov se najde v enem drobnem koščku. In kako nas dobre sestavine drugače nasitijo … Dober tek! 


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?