O promociji zdravja na delovnem mestu


Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. 

Namen promocije zdravja na delovnem mestu je spodbujanje zdravega življenjskega sloga (izboljšanje prehranjevalnih navad, promoviranje telesne dejavnosti, opustitev kajenja,) zmanjšanje stresa na delovnem mestu, boljši medsebojni odnosi, boljša komunikacija na delovnem mestu, krepitev in varovanje duševnega zdravja in boljšega počutja, povečanje zadovoljstva zaposlenih, ustvarjanje zadovoljnih delovnih mest, itd.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/2011) velja od 24. novembra 2011. 1. odstavek 32. člena ZVZD-1 določa, da mora delodajalec mora promocijo zdravja načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva ter način spremljanja njenega izvajanja. Pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. 

Smernice za določitev in pripravo PZD podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu in so pripravljene kot orodje oziroma pripomoček za delodajalca pri načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11;). S smernicami se želi tudi na delovnih mestih spodbujati prizadevanja, ki cenijo, podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje, vključno z obvladovanjem psihosocialnih tveganj pri vseh zaposlenih. 

Obveznosti delodajalca po ZVZD-1:

  • Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu --> ukrepi --> ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti
  • Sprejeti ukrepe za zagotavljanje prve pomoči
  • Sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo --> posebni predpisi
  • Načrtovati postopke za primere nasilja tretjih oseb
  • Sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje mobinga in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev

Nadzor in kazenske določbe

  • Nadzor nad izvajanjem zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.
  • Globa od 2.000 € do 40.000 € za delodajalca ter 500 € do 4.000 € za odgovorno osebo delodajalca, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja
    • ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu,
    • zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev,
    • pa tudi načina spremljanja njenega izvajanja.
       

Izvajanje promocije zdravja v EU

  • Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
    • ustanovljena na podlagi Uredbe sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 (zadnji popravki 2005)
    • s ciljem, da organom Skupnosti, državam članicam, socialnim partnerjem in tistim, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti in zdravja pri delu, zagotovi uporabne informacije s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi izboljšali delovno okolje na področju varnosti in zdravja delavcev, kot je predvideno v Pogodbi in s poznejšimi strategijami in akcijskimi programi Skupnosti glede varnosti in zdravja na delovnem mestu
  • Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu (ENWHP)
     

Učinki promocije zdravja na delovnem mestu

  • Gre za naložbo v prihodnost
  • Boljša kakovost storitev/produktov
  • Večje zadovoljstvo strank
  • Manjša bolniška odsotnost
  • Večji ugled podjetja
  • Boljša produktivnost
  • En evro, vložen v PZD, se (preko manjših stroškov in večje produktivnosti) povrne min 2,5 x in max 10 x

Vir: Center za promocijo zdravja, KIMDPŠ, UKC Lj; Ministrstvo za zdravje