Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016

Modrost narave

Bomo telo negovali z naravo, ki nas podpira in to dokazuje že tisočletja, ali bomo raje zaupali čudežnim mazilom z visoko zvenečimi imeni, ki nam obljubljajo dostop do hipnega polepšanja, o posledicah pa raje nič?  

Tema:  Lepota od znotraj? 
Strokovno o lepoti 
Izziv: Lepi naravno


LEPOTA OD ZNOTRAJ?


Današnja tematika bo verjetno bolj pritegnila ženski del bralcev – morda lahko služi tudi kot praznovanje praznika žensk, ki odmeva te dni. Sicer pa je skrb in nega telesa del našega odnosa do zdravja, kar bi moralo zelo zanimati tudi moške! Pozornost, kaj nanašamo nase, je namreč pomemben korak na poti do splošnega fizičnega in psihičnega zdravja človeka, kar velja za vse ljudi, ne glede na spol, starost in druge lastnosti, ki nas razlikujejo. Seveda se med seboj različno odzivamo na zunanje vplive, kar velja tudi pri sredstvih, s katerimi (tako smo prepričani) lepotičimo svoje telo.

Od kod pravzaprav izvira prepričanje, da je nekaj, kar je proizvedeno v laboratoriju, lahko bolj primerno in zdravo od tistega, kar zmeljemo, zmešamo in pregnetemo neposredno iz narave? Evropejci smo precej podvrženi vplivu in trendom, ki ga ima na vseh ravneh življenja tehnološka revolucija. Ideja, da je človek nad naravo in lahko po svoje upravlja z vsem, kar obstaja okrog njega, je miselnost, ki zelo hitro zavede množice, lačne moči in priznanja. Takšna ideja je precej v nasprotju z naravo samo. Seveda nam je ljudem dano, da upravljamo s svetom okrog sebe, da bi gospodarili tako, da bi bilo dobro za vse. Pa vendar sta nas oholost in napuh odvrnila stran od starodavnih resnic in nas pripeljala na rob dobrega - za svet in za nas same. Na rob našega lastnega zdravja.

Običajni Zemljani se morda sploh ne zavedamo, kako zelo nam vse bolj manipulativna in pohlepna industrija vseh vrst usmerja naše lastne misli. Pohlep po moči nad množico ustvarja hudo odvisnost, ki poveljuje vedno najprej poiskati finančni interes, takoj zatem pa način, kako obvladati množice. Pri tem je največji dosežek, kako umetelno današnji mogotci in multinacionalke med seboj prepletajo in usmerjajo tudi institucije, ki vodijo družbo ter vedno znova najdejo načine, da ljudstvo sledi trendom, usmeritvam, priporočilom in zapovedim. Edini način, kako najti pravo pot sredi te poplave usmerjenih informacij, je način, da ohranimo svojo lastno presojo in se izognemo lepljivim obljubam.

Čeprav je industrializacija pomenila izboljšanje dosegljivosti dobrin, ki so bile v zgodovini vedno rezervirane zgolj za višje sloje družbe, pa se je kasneje to razvilo v iskanje vse bolj poceni in posledično vse slabših izdelkov, kar je sčasoma botrovalo vse slabši zdravstveni sliki celotnega prebivalstva. Kako to, da naše babice in dedki niso potrebovali ničesar od izdelkov, brez katerih smo danes prepričani, da ne zmoremo? Brez zobne paste, v kateri je razen svetlih izjem dodan fluor, ker menda zelo pomaga pri preprečevanju kariesa. Pa poznamo posledice nalaganje fluora v naših možganih? Tudi brez najlonk si ženske več ne predstavljamo življenja. Pri tem ne vemo vsi, kaj pomeni za naše zdravje vsakodnevno ovijanje v umetno maso. In lasna kozmetika … se zavedamo, kako neposredno in hitro posrka koža na lasišču vse, kar nanašamo nanjo? Si predstavljamo, kako lak za lase, ki vsebuje PVP (polivinilpirolidon), ustvari nepredušno vrečko na naši glavi? In ne nazadnje, koža je naš največji organ. Skoznjo prejemamo in srkamo precej vsega, kar nanašamo nase. Pri vsem tem pa se čudimo, ko prihaja do bolezni, za katere ne vidimo neposrednega vzroka …

Naša odločitev bo, ali bomo telo negovali z naravo, ki nas podpira in to dokazuje že tisočletja, ali bomo zaupali čudežnim mazilom z visoko zvenečimi imeni in lastnostmi, ki nam obljubljajo dostop do hipnega polepšanja, medtem ko o tem, kakšne so dolgoročne posledice, ne razmišlja nihče. V želji – biti lep na pogled, biti všečen očem ter čim bolj podoben idealom in trendom, ki nam jih zelo sistematično ponuja naveza že prej omenjene industrije, smo postali slepi za tisto, kar bi lahko zares poudarili in bili bolj zadovoljni.

Da narava ve najbolje ne le v prehrani, ampak tudi, ko gre za našo kožo in lase, so tudi v evropskem okvirju odkrivali veliki misleci. Alfred Vogel, Edward Bach, Rudolf Steiner, Sveta Hildegarda … so bolj poznana imena ljudi, ki so raziskovanju narave in človekovega pravega odnosa do nje posvetili svoje življenje. V večini so poznali starodavne veščine in tradicije, ki od nekdaj ponujajo pomoč za zdravje in lepoto iz rastlinskega sveta. Vsa ljudstva, ki so ostala povezana s svojimi tradicijami in vrednotami, imajo namreč sorodna izhodišča pri poznavanju delovanja narave. Do danes so se nekatere kljub pritiskom novodobnih tržnih principov ohranile povsem nedotaknjene, tradicionalna znanja starodavnih kultur so še vedno živa. Ajurveda in Kitajska tradicionalna medicina imata na primer toliko znanja in toliko stoletij izkušenj, da lahko prepričata tudi strogo laboratorijsko naravnan um.

Morda je čas, da se vprašamo, kaj zares pomeni lepota od znotraj. Da ne gre le za dobro in čisto srce, pač pa, da se vse, kar nanašamo na svojo kožo, vse kar počnemo s svojim telesom, s časom nalaga v naših celicah in vpliva na njihovo delovanje. Včasih je morda bolje ne nanašati nič, kot pa nanašati slabo. Ni vse, kar je drago in se sveti, tudi dobro. Prav tako, kot ni vse, kar izdelamo doma, vedno rešitev. Imejmo se toliko radi, da si dopustimo najboljšo mogočo izbiro.

Narava je preživela marsikaj dolgo pred nami in bo preživela tudi nas. Če smo dovolj tenkočutni, lahko košček njene modrosti ujamemo tudi sami.

 

STROKOVNO O LEPOTI


Mirjam M. Korez, biologinja, foto: Iztok Dimic

Mirjam Mihelčič Korez je biologinja, strokovnjakinja za naravno nego in profesionalna umetnica ličenja, ki jo navdušujeta estetski in energijski izraz ženske. Z možem Marjanom je pred dobrimi desetimi leti ustanovila Živa Center, kjer poleg trgovine z biološkimi izdelki za prehrano in nego telesa vodi tudi šolo Orientalskega plesa in ženski trans ples Zaar. Svoje ideje o lepoti in umetnosti je združila v projekt Biti Ženska, kjer poučuje moderne ženske o gibanju, naravnem ličenju in naravni negi kože obraza, telesa in las, estetski skladnosti, partnerskih odnosih in seksualnosti.

Mirjam je iskalka lepote. Išče načine, kako pomagati do individualne in celovite lepote vsakemu človeškemu bitju. Ker išče, tudi raziskuje. Vsak dan zbira znanje skozi svoje izkušnje, raziskuje pa tudi skozi neštetokrat potrjene izkušnje starih medicinskih in kozmetičnih znanj. Njeno raziskovanje je njej sami v užitek, predvsem pa je namenjeno vsem obiskovalcem trgovine, delavnic, predavanj, osebnih poučevanj in svetovanj ter drugim ljudem, ki se znajdejo v njeni bližini in potrebujejo nasvet ali usmeritev.

»Koža je največji človekov organ, kar je že davno nazaj odkrila ajurveda in skozi celostno obravnavo človeka zelo dobro uporabila pri vseh oblikah zdravljenja. Na primer: maziljenje telesa s sezamovim oljem, ki se v zgolj šestih minutah vpije v človekovo telo prav do kosti je odličen postopek, če želimo človeku čim hitreje pomagati z močjo naravnih esenc in eteričnih olj. Ne le hipna prepojenost z zdravilnimi učinkovinami, ampak tudi izločanje strupov, ki jih sproži takšno oljenje, resnično pomaga, da se od znotraj začne sprošča potencial zdravja. S tem pa tudi lepote …«

Mirjam je zadnja leta poleg tega, da z možem iščeta najbolj verodostojne naravne, ekološke izdelke in blagovne znamke, ki odgovarjajo visokim kriterijem in strogim ekološkim certifikatom s področja prehrane, nege telesa in obraza ter ličil, vse bolj iskana strokovnjakinja na področju lasne kozmetike, predvsem pri postopkih naravnega barvanja las.

»Rastline, ki jih starodavne kozmetične modrosti uporabljajo za kozmetiko, so najprej zdravila in hrana za kožo, šele nato so namenjene lepoti. Lepota prihaja kot logična posledica zdravja. Seveda jo lahko s pomočjo naravnih sestavin tudi izpostavimo, poudarimo, izboljšamo … Narava enostavno ne dopušča, da bi po lepoti posegali na način, kot to počnemo pri industrijsko naravnanih izdelkih, banalno je izbirati barve las po barvni karti, kot bi izbirali barvo karoserije avtomobila. Še ne dolgo tega zelo razširjena trditev, da je las mrtva, poroženela tvorba, je tudi že znanstveno ovržena, pa pri nas še vedno mnogi, celo profesionalci, menijo, da drži. Las je v resnici živa tvorba, del našega organizma, povezana z mnogimi deli živčevja, deluje kot neke vrste antena. Lasišče je poleg področja na podplatih del naše kože, ki najbolje in najhitreje absorbira vse, kar vtremo vanj. Pa kljub temu najdemo največje in najbolj strupene kemikalije prav v barvah za lase. Posledice tega so kmalu vidne na laseh, po nekaj letni uporabi pa lahko tudi na zdravju človeka. Dokazano namreč mnoge od teh kemikalij pospešujejo nastanek hudih bolezni, od dermatitisa, vnetij, pa vse do nekaterih oblik raka in sterilnosti …«

Mirjam M. Korez je prepričana, da zaradi močnega vpliva kozmetične industrije tudi mnogi frizerji ne razmišljajo drugače, kot jim je povedano pri dobaviteljih. Nehote delujejo kot njihova podaljšana roka in sami to podajajo naprej, pa vendar ne v korist zdravja in trajne lepote svojih strank.

»Lasje, ki so živi, tudi ko so dolgi, dajejo človeku več življenjske energije. Nekoč je veljajo za najbolj sramotno, če so koga ostrigli, prav tako so lasje od nekdaj sloveli kot simbol ženstvenosti. Mnoge kulture gojijo do las poseben, varovalen odnos in tam ima večina ljudi kvalitetne in lepe lase. Tega za naše okolje ne moremo reči. Če še vedno ne verjamemo, da je las poln življenja, pa si razložimo, kako lahko mrtva tvorba zaradi stresa čez noč osivi

Seveda imata naravna nega in barvanje las določene omejitve, ki jih klasična procedura nima. Ker nočemo razbarvati lasu, saj ga to odpre in ubije, nekatere barvne nianse, ki smo se jih navadili pričakovati, žal ne pridejo v poštev. Zatakne se predvsem pri svetlenju. Las je na naraven način nemogoče posvetliti, ne da bi ga uničili. Zato barve, ki so označene kot naravne, imajo morda celo bio certifikate, pa obenem omogočajo posvetlitev naravnih odtenkov, gotovo ne moremo šteti med tiste barve, ki lase negujejo in krepijo.

Glavno in bistveno, zakaj bi sploh želeli z obstoječega načina presedlati na naravnega, je namreč negovanje, krepitev, uvajanje nežnih procesov, ki lasu ne škodijo, ampak ga podprejo in omogočajo boljšo rast in celo zgostitev. Lasje zanesljivo postanejo bolj odporni na škodljive vplive, manj se uničujejo, so vse bolj živi.

O barvanju las, o negi kože, kozmetiki, naravnem ličenju in še mnogo čem se z Mirjam M. Korez lahko pogovorite ob obisku njihove bio-trgovine Živa Center v Tomačevem, lahko pa se udeležite katere od njenih delavnic ali predavanj, ki se odvijajo v popoldanskih urah, objavljene pa so na www.zivacenter.si in na www.bitizenska.org

 

IZZIV: LEPI NARAVNO


Seveda ne bomo postavili izziva, ki bi pomenil čez noč opustiti vse stare razvade in navade. Tudi ne bomo predlagali, da se ženske odrečejo navadi ličenja ali drugim navadam, ki jim pomenijo vlaganje v lastno lepoto. Dovolj bo, da se vprašamo, koliko se sploh zavedamo vpliva in vnosa strupov v svoje telo preko kože in lasišča? In da si na to zares iskreno tudi odgovorimo. Lasišče je, podobno kot podplati, zelo občutljivo in vpojno področje, ki hipoma spravi v obtok vse, kar nanesemo vanj. Zanimiv je poskus, ko v kožo podplata vtremo sveže olupljen česen. Čez nekaj minut bomo okus česna občutili v ustih. Tako hitro gre.

Naravna kozmetika?

  1. Začnite z zbiranjem podatkov. Preglejte vse razpredelnice o škodljivosti strupov v kozmetični industriji. Preberite vsa navodila, ki so priložena izdelkom za samo uporabo. Morda se boste zgrozili že ob osnovnih informacijah.
  2. Preverite, kaj pomeni oznaka na izdelku. Ste vedeli, da je pri kozmetičnih izdelkih dovolj, da je med sestavinami samo 2 % naravnih, pa izdelek lahko nosi oznako »naravni«? Kaj pa počne preostalih 98% v našem telesu?
  3. Preverite, kaj pomenijo posamezni certifikati in kaj zagotavljajo. Niso vsi enaki in niso vsi dovolj. Bodite pozorni, dokler si ne ustvarite zaupanja v blagovno znamko.
  4. Preglejte svojo kozmetiko, preberite vse sestavine in naredite en okviren seznam, kaj in koliko česa vnašate v svoje telo preko kože. Če si predstavljate, da s kožo dihamo, torej skozi kožo dobimo zrak, ki zaokroži po celotnem krvnem sistemu neposredno do celic, vam ne bo težko razumeti, kam in kako hitro gredo sestavine, ki jih skupaj s kremami nanašamo na kožo.
  5. Odgovorite si še na tole: Če bi vam kdo ponudil, da kremo, s katero se mažete po telesu, pojeste, ali bi jo? Zakaj ne? Saj navsezadnje pride do istega učinka, če se z njo namažete … Kaj pa če z njo namažete svojega otroka?

In lasje?

Se boste odločili, da menjate kemijo za naravno barvanje? Brez zapletov verjetno ne bo šlo. Začne se že pri času. Če ste oseba, ki nikakor nima časa, bo težko. Proceduri boste morali posvečati dlje časa, kot ga zahteva že pripravljena tuba, ki si jo stisnete na lase in počakate, da učinkuje. Pri naravnem barvanju si je potrebno dobesedno vzeti čas zase.

Če se torej odločite za to, je pametno, da obiščete strokovnjaka, ki vam bo pojasnil, kako je prav. Brez natančnih navodil bo verjetno zaman, saj z običajnimi postopki tu ne boste dosegli nobenega učinka. Navodila pri dobrih znamkah so dovolj natančna, da lahko greste skozi in speljete postopek. Težava je le, če ste navajeni ne brati navodil …

Pri menjavi postopkov nastaja pri ženskah, ki so se navadile svetliti svoje lase, več zapletov kot sicer. Ko gre za naravne rjavo- in črnolaske, je samo vprašanje trenutka, kdaj se bodo znova pripravljene videti takšne, kot zares naravno so. In sprejeti svojo naravno lepoto kot dar. Ženske, ki so odraščale kot blondinke, z leti pa so lasje začeli temneti, pa še vedno nekje v sebi ohranjanjo željo po svetlih laseh. Kar je povsem normalno. Tu naletimo na zanimivo psihološko uganko: razumljivo je, da bi deklice želele postati podobne svojim mamam, ampak zakaj bi si odrasla ženska želela postati znova dekletce?

Kaj torej storiti, če smo »umetno blond« in bi želele opraviti ta proces ponovnega sprejemanja sebe in svoje naravne podobe? Med ženskami, ki so se podale v ponovno odkrivanje in sprejemanje svoje naravne podobe, je večina to opravila najlažje, če so se takoj pobarvale na svojo originalno, prvobitno barvo ali najbližje njej, potem pa pustile, da las preraste tisti mrtvi del, ki je kemično tretiran in začele postopoma uživati v odkrivanju, kaj jim je najbolj všeč znotraj obsega, ki ga omogoča naravno barvanje las. Pomemben je prvi korak. Ko se odločimo, je potrebno reagirati in delovati čimprej. Če bomo samo razmišljali, bo prišel znova trenutek, ko si ne bomo všeč z narastkom in bomo padli pod vpliv starega prepričanja. Najbolj priporočljivo je obratno od običajnega – najprej naredimo korak in potem procesiramo. Večina ženska, ki to stori, po kratkem času pride do ugotovitve, da si ne more več predstavljati, kako je lahko toliko časa nosila umetno podobo sebe.


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?