Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016

MODROST NARAVE

Ljudje nismo enaki, imamo različne postave in telesna razmerja ter različne želje. Zato je oblačenje zelo individualna odločitev. Zapovedi mode služijo usmerjanju množice in prodaji, koliko pa služijo vam? Ste se kdaj vprašali, koliko zdravja nosite vsak dan na sebi?

Tema: Zdravo oblečeni?
Strokovno o obleki
Izziv: Naravno v omari

ZDRAVO OBLEČENI?

Ko omenjamo zdravo življenje, večinoma najprej pomislimo na zdravo hrano, predvsem ekološka, čim bolj naravna in neobdelana živila … Morda se spomnimo tudi zraka v mestu in pomanjkanja naravnega okolja. Verjetno pomislimo še na stresne dejavnike in načine sproščanja, da zmoremo s stresom tudi živeti. Koliko od nas pa ob omembi zdravja pomisli na oblačila? Se zavedamo dejstva, da je tkanina, v katero se vsakodnevno (in nočno) ovijamo, močan dejavnik našega zdravja?

Ne gre le za sintetične, nepredušne tkanine, materiale in kroje, ki so bolj podvrženi estetskim ciljem kot primarni nalogi oblačila, torej zaščiti, toploti in udobju. Pri oblačenju imamo navadno precej potrošniške vzorce, naši nakupi daleč presegajo naše resnične potrebe oblačenja. Moda s svojimi trendi in zapovedmi seveda prepričuje in prodaja oblačila ter spodbuja potrošništvo, ob tem pa mimogrede ustvarja tudi veliko škodo na področju človekovega zdravja, saj v večini ponuja nezdrava oblačila. Največ oblačil je preveč oprijetih. S tem je preprečeno normalno kroženje krvi in zmožnost telesa, da samo uravnava toplotna nihanja. Če k temu prištejemo še kemijske postopke pri izdelavi blaga, barvanje in dobesedno plastične tkanine, lahko strnemo, da je danes večina ljudi oblečenih v strupe. Če bi že uspeli izločiti iz svojih omar vse umetne tkanine, nam še vedno ostane vprašanje, kako so zrasle rastline, iz katerih so stkane ali spredene niti, ki nam nudijo možnost izdelave oblačila. So pridelane s pomočjo pesticidov in kemičnih sredstev? Kakšni so postopki pridelave in obdelave? Kakšno sled pustimo z njimi – na planetu in na svoji koži?

Ekološka oblačila so izdelana iz materialov, za katere ob pridelavi rastlin ni bilo uporabljenih pesticidov ali kemijskih postopkov. Če vzamemo pod drobnogled bombaž, ki je najbolj uporabljana naravna tkanina, v pogledu pridelave ne moremo reči ekološki, če ni zares kontrolirano ekološko gojen, ker se za pridelavo običajnega bombaža uporabi približno tretjino vseh pesticidov na Zemlji. Ob vsem tem pa nam narava ponuja rastlino, ki raste brez kakršnih koli kemijskih dodatkov. Konoplja je med rastlinami prava kraljica. Če bi na samo desetih odstotkih obdelovalnih površin planeta zasadili konopljo, bi pridelek zadostil vsem potrebam celotnega človeštva na področju prehrane, obleke, papirja, gradbenih materialov, zdravstva, naftne industrije, avtomobilske industrije. Konoplja bi lahko zamenjala vse plastične proizvode, ki jih danes izdelujejo iz nafte. Zato navsezadnje niti ni čudno, da se veliki in močni lobiji na nek način bojijo rastline, ki bi lahko dolgoročno prekrojila planet.

Tudi tkanine iz konoplje so se izkazale za vrhunske. Konopljino vlakno je upogljivo, zato se prilega telesu in se ne mečka tako kot lan, katerega vlakno je lomljivo. Konoplja dopušča telesu, da samo uravnava telesno temperaturo, torej nas lahko greje ali hladi. Konopljino blago je preprosto za čiščenje, ker se, tako kot večina naravnih materialov, čisti sama z zračenjem, pri pranju pa ne potrebuje agresivnih sredstev in visokih temperatur. Konoplja s svojo nezahtevnostjo, uporabnostjo v tkanju in pletenju ter s trpežnostjo zlahka prekaša večino naravnih materialov.

Po viziji naše današnje sogovornice naravno oblačenje pomeni, da nosimo oblačila, ki so trajna, vsestransko uporabna in elegantna. To pa pomeni tudi manj oblačil v omari – ki pa jih nosimo z večjim veseljem. Izkušnja nas vseh je namreč, da zares nosimo manj kot tretjino oblačil iz svoje garderobe.

STROKOVNO O OBLEKI

Lucija Zlodej in Srečko Šorli, ustvarjalca naravnih oblačil

Lucija Zlodej je šivanje, krojenje in odnos do tkanin prejela že v genih. Prihaja iz krojaške družine, ded in oče sta jih utrla pot, oče pa je v njej zgodaj prepoznal talent in jo prepričal, da se je usmerila v poklic, ki jo danes ob vseh pogojih, ki jih je dodajala, izpolnjuje. V času svoje krojaško-šiviljske poti si je nabrala izjemne izkušnje – ustvarjala je že skorajda vse – od elegantnih, svečanih moških in ženskih oblačil, pa vse do otroških. Pred petimi leti sta partnerjem Srečkom Šorlijem začela snovati ideje o naravnih oblačilih in znamki LuNi. Sprva sta se držala lanu, kmalu pa sta odkrila še konopljo.

»Na svoji koži sva preizkušala, kako naravno oblačilo deluje na najino počutje. Večinoma izbirava tkanine in pletenine iz enega materiala, torej samo lan ali samo konoplja. Ti dve tkanini so od nekdaj uporabljali tudi naši predniki. Lan in konoplja uspevata v našem podnebju, zato meniva, da sta najbolj primerni tudi za naša oblačila. Poleg volne, seveda ... Konopljino tkanino zaenkrat še uvažava iz Romunije, kjer se ponašajo s 500 letno tradicijo tkanja iz konoplje. Tudi pri nas so jo nekoč tkali, potem pa je, podobno kot rastlina, izginila tudi tkanina,« pripoveduje Lucija.

V Sloveniji je zdaj kar nekaj pobud in že vloženega truda za ponovni zagon tekstilne industrije, ki bi temeljila na konoplji in lanu. V Sloveniji je posejanih že 600 ha konoplje, kar predstavlja številna stebelca, iz katerih se lahko proizvede preja. Postopek pridelave in izdelave konopljine tkanine je enak kot pri lanu, le da konoplja ponuja precej več materiala, ker ima več stebla. Najprej je potrebno ločiti stebelno ovojnico od vlaken, vlakna prečesati – mikati. Potem se mikanka sprede v prejo in na koncu stke v tkanino.

»V najini viziji je predvsem, da ljudem ponudiva po meri izdelano oblačilo. Ljudje nismo enaki, imamo različne postave, telesna razmerja in, predvsem, različne želje. Osebni pristop pomeni, da si zadamo za skupni cilj obleko, ki jo bo človek nosil z veseljem. Trudiva pa se ohranjati ta pristop tudi zato, ker je tako obleka bogata z energijo, ki je bila ob izdelavi usmerjena k določeni osebi. V prihodnje si želiva, da bi ljudje prihajali k nama na planino, kjer bi si lahko naročili svoj kos naravne obleke in v živo občutili moč narave. Živiva in ustvarjava na več kot dvesto let stari Feliksovi domačiji v Gorenji Trebuši, kar je malo naprej od konca sveta,« se nasmehne Lucija.

Idiličen kraj, kjer Lucija in Srečko skupaj z njunimi živalskimi prijatelji živita sonaravno, jima ponuja skoraj vse, kar potrebujeta. Ker sta vegetarijanca, jima v veliki meri služi velik vrt, ki ga obdelujeta s pridobljenimi izkušnjami babic, perma-kulturnih in bio-dinamičnih znanj, predvsem pa intuitivno. Dolgčas jima ni nikoli, čeprav nimata televizije ali radia. Zato pa sta vesela, da imata kompostno stranišče, veliko tišine, svežega zraka in notranjega miru. Tudi izdelava naravnih oblačil je del njunega naravnega, celostnega in ekološkega načina bivanja.

»Najin cilj je ljudem približati tkanini lanu in konoplje, da ju bodo začeli uporabljati za vse priložnosti. Najini izdelki so namreč dokaz, da je konopljina obleka lahko tudi elegantna. Obleke so obogatene z lesenimi gumbi, ki jih ročno izdeluje Srečko iz lesa drena, nagnoja in brina. Prav skrb za podrobnosti lahko osvoji tudi še tako zahtevnega človeka. Med projekte, ki sva si jih na novo zastavila, sodijo še zimska konopljina oblačila in pižame iz konoplje in lanu.«

Nekaj unikatnih kosov blagovne znamke LuNi je razstavljenih v trgovini Konopljarne Hannah biz na Rimski v Ljubljani (www.hannah-biz.si). Tam si lahko ogledamo izdelke, po dogovoru pa se lahko tam tudi srečamo z ustvarjalcema oblačil LuNi in se dogovorimo za po meri narejen izdelek.
Povežemo pa se lahko tudi preko Facebooka na naslovu HempLuniNaravnaOblačila. 

IZZIV: NARAVNO V OMARI

Foto: Naravna oblačila Luni

Tudi za tokratni izziv ne bo dovolj zgolj dva tedna. Je pa dovolj, da začnemo. Za vsako spremembo je zelo pomemben prvi korak. Ta je skoraj vedno temeljita analiza svojega lastnega stanja. Kako globoko smo v težavah? Pokukajmo v omare, začutimo svoja oblačila, preverimo njihovo sestavo in lastnosti. Poskusimo ugotoviti, kako zdrava in ekološka je naša lastna garderobna omara …

Verjetno se strinjamo, da je bolj zdravo in varno, če smo oblečeni v tkanine, ki nam omogočajo dihanje kože, naravno prekrvavitev in uravnavanje toplote. Koliko pa to občutimo na lastnem telesu?

1. Preglejte, koliko oblačil v vaši omari je stoodstotno naravnih. Preverite etikete, če jih oblačila nimajo več, poskusite vsaj oceniti. Najprej izločite poliestrska, acetatna in poliamidna oblačila, potem izločite viskozna, ki prav tako niso naravna, potem tista, ki vsebujejo velik delež elastana. Tako boste prišli do števila oblačil, ki so v vaših omarah pogojno naravna, saj verjetno niso naravno barvana. Je to polovica, več, manj? Pri tem ne gre za to, da oblačila zavržete, to prepuščamo vaši presoji, temveč da ugotovite, kaj nosite.
2. Koliko oblačil, ki jih hranite v omari, dejansko uporabljate? Kdaj ste posamezni kos zadnjič oblekli, koliko časa je že preteklo? Je mogoče, da hranite kup oblačil zato, ker menite, da jih boste morda za kakšno posebno priložnost gotovo potrebovali, čeprav jih ne nosite?
3. Katera oblačila zares radi nosite? Zakaj – je to zato, ker menite, da izgledate v njih bolj vitki ali kako drugače »popravljeni«? Kako pa se počutite, če ste oblečeni v ta oblačila na primer doma? Vam je udobno, se počutite svobodni? Za konkretnejšo izkušnjo vam ponujamo izziv, da se za dve uri oblečete v najbolj oprijeta, tesna oblačila, kar jih imate. Po preteku teh dveh ur si naslednji dve uri nadenite udobna in ohlapna oblačila. Smisel te izkušnje je, da pozorno opazujete svoje lastno počutja, gibanje, sedenje, delovanje, potenje in – nenazadnje – mirnost, ki jo ob tem občutite. Vam je prijetno ali ste nemirni?

Tokratni izziv je namenjen predvsem temu, da sami ugotovite, kaj je pri oblačilu pomembno. Je obleka tista, ki vas opredeljuje, ali ste vi tisti, ki nosite obleko? Vas obleka podpira v vašem bivanju, delu, ustvarjanju ali vas pri tem ovira? Ste z obleko zaščiteni ali bolj goli in ranljivi, kot bi bili brez nje?

Sorodne povezave: