Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015

Modrost narave

Telo je potrebno večkrat na dan zavestno napolniti s kisikom. Zrak je danes v mestih, stanovanjih, pisarnah, na cesti precej onesnažen. Za potrebno količino kisika bi tako morali vdihovati več zraka, kot ga uspemo.  

Tema:  Kisik je hrana za celice 
Strokovno o kisiku v telesu 
Izziv: Napolnimo se s kisikom


KISIK JE HRANA ZA CELICE


Kisik povezujemo z dihanjem in svežim zrakom. Gre za enega od naravnih pogojev za naše preživetje. Pri tem pa se v zadnjih letih morda premalo zavedamo, da velika večina ljudi diha prešibko, preplitvo in predvsem zrak, ki vsebuje premalo kisika. S premalo kisika pa si ne moremo zamisliti zdravega in kakovostnega življenja. Dihanje, ki ga morda trenutno izvajamo kot nekoristno srkanje zraka, lahko spremenimo v pretok energije, ki jo naše telo nujno potrebuje. Pravilno dihanje dobrega, čistega, neonesnaženega zraka lahko postane sredstvo za uravnovešanje zdravja, za sprostitev, za pomlajevalen, čvrst spanec, za radosti polne športne aktivnosti, za skrb za duha …

Z dihanjem v pljuča vnašamo kisik, ki v nadaljevanju s kroženjem krvi potuje do vseh organov in vsake celice. Premalo kisika v celicah pomeni gotovo smrt celice, zato je proces dihanja tako pomemben. Znano je že, da je eden ključnih vzrokov za nastanek rakavih celic prav pomanjkanje kisika. Prav te deformirane celice namreč preživijo tudi v okolju, kjer ni kisika, medtem, ko v tem istem okolju brez kisika zdrave celice odmirajo.

Telo je potrebno čim večkrat na dan zavestno napolniti s kisikom. Žal je zrak, še posebej v mestih, stanovanjih, pisarnah, na cesti … precej onesnažen in bi morali za enako količino kisika, ki ga potrebujemo, vdihovati več zraka. Tudi stres, ki je v naših življenjih nenehno prisoten, stisne naše dihanje v plitko in površinsko, kar pomeni, da vase ne potegnemo dovolj kisika.

Posledica premajhnega vnosa kisika v telo neposredno vodi k utrujenosti, glavobole, nadaljuje pa se v resnejša stanja in obolenja. Telesne celice, ne glede na njihovo funkcijo, za svoje normalno delovanje, prehranjevanje, gibanje, rast in razmnoževanje potrebujejo kisik. S pomanjkanjem le-tega postanejo manj učinkovite, hitreje se starajo in pešajo. Če smo dolgo premalo oskrbljeni s kisikom, telo ne more odvajati strupov, ki se kopičijo v njem in rušijo kislo - bazično ravnovesje. Telo postane vse bolj zakisano in znova ustvarja idealne pogoje za razrast virusov, bakterij, glivic in mikrobov, ki dodatno rušijo odpornost organizma. V boju z njimi telo dodatno porablja zaloge kisika, kar vodi v začaran krog, ki ga lahko označimo kot bolezen.

S počasnim, globokim dihanjem čistega zraka, ki je poln kisika, se izboljšajo imunske sposobnosti in se vzpostavi ponovna funkcija organov, poveča se telesna sproščenost in sposobnost koncentracije.

Največja vsebnost kisika je v okoljih, kjer se vrši fotosinteza. Se še spomnimo, kaj to je in kako nastane? Naraven proces, pri katerem iz ogljikovega dioksida iz zraka, vode in sončne svetlobe nastajata glukoza kot hrana za rastline in kisik, ki ga rastlina odda nazaj v zrak. Največ kisika na kopnem izdelajo gozdovi, kot življenjski prostor z najbolj gosto posejanimi zelenimi rastlinami. Sicer pa je po nekaterih podatkih najbolj neumorna pridelava kisika v oceanih, s pomočjo alg in cianobakterij. Prost kisik se torej nahaja tudi v vodi.

Seveda človek ne bi zmogel brez iskanja načinov, kako priti do kisika po svoje. Kljub izjemnim dosežkom in enostavnim procesom industrijskega pridobivanja kisika pa imamo vsi možnost, da poiščemo najbolj osnovno možnost kjerkoli – najbolje tam, kjer kisik v naravi nenehno, neumorno nastaja. Kadar ne zmoremo aktivnega dihanja v naravi, pa poskrbimo za zavestno, pravilno, globoko dihanje v prezračenih prostorih, v katere smo pripeljali košček narave. Obstajajo namreč številne rastline, ki poleg osnovnega procesa fotosinteze slovijo tudi po izjemnih funkcijah čiščenja toksinov iz zraka.

 

STROKOVNO O KISIKU V TELESU


Tajča Pavček, profesorica športne vzgoje in raziskovalka zdravega življenja

Tajča Pavček, profesorica športne vzgoje, raziskovalka zdravega življenja, mama treh otrok, ki je po naravni poti prebolela multiplo sklerozo, dobro ve, kar pomeni spremeniti svoje navade in skrbeti za svoje zdravje. Tajča je motivatorka, pobudnica enoletnega projekta Potovanje do boljšega načina življenja ter poslovna ženska. V podjetju Ekolife natura deli svoje pridobljene osebne in poslovne izkušnje, znanja in izsledke ter jih skozi osebna svetovanja ponuja ljudem, ki to potrebujejo. Ob tem pa razvija in poglablja svoja znanja - tako na področju gibanja, kot na področju prehrane in hranjenja duha.

Glede na to, da je Tajča nenehno v gibanju in v vseh smereh poudarja pomembnost sobivanja z naravo, je pravi sogovornik za tokratno temo:

»Kisik z dihanjem vstopa v naše telo - v pljuča. V najmanjših delih pljuč, pljučnih mešičkih, prehaja skozi njihovo steno v kri, kjer se veže na hemoglobin v rdečih krvničkah. S pomočjo srca in ožilja potuje kisik po vsem telesu do celic, ki ga uporabijo za pridobivanje energije za življenje in delovanje. V kri celice sočasno oddajo odpadni plin - ogljikov dioksid, ki se po krožni poti preko krvi vrača v pljuča, kjer se nato z izdihom izloči iz našega telesa. V procesu, ki mu pravimo DIHANJE in poteka v celicah, se iz hrane s pomočjo kisika sprosti ENERGIJA. 

Človeško telo potrebuje kisik za pretvorbo sladkorjev, maščob in proteinov, ki jih absorbira iz hrane v energijo. Več kisika vdihnemo, več energije lahko naše telo proizvaja. Premalo kisika pomeni umiranje organizma na celični ravni, zato je proces dihanja, s katerim dnevno vdihnemo približno 23.000-krat, tako nujen za preživetje. Predstavljajmo si, kakšna razlika v razpoložljivosti s kisikom lahko nastane, če je večina od teh 23.000 vdihov globokih in polnih kisika, oziroma je večina teh vdihov površinskih, plitkih in s precej manjšo vsebnostjo kisika.

V kolikor naše telo ne dobi dovolj kisika, se poleg pomanjkanja osnovne hrane pojavljajo motnje tudi v kapilarnem obtoku, saj začnejo rdeče krvničke otekati zaradi absorpcije drugih snovi, ki so prisotne v krvnem obtoku. Telesne celice postanejo manj živahne in učinkovite, predčasno se postarajo, zaradi nesposobnosti vzdrževanja homeostatskega ravnovesja ne morejo izgubiti odvečnega natrija, zato se poveča zadrževanje vode in s tem otekanje, kar še dodatno zmanjšuje dotok kisika, povzroča utrujenost in otekanje razvijajočih se celic. Z vdihavanjem več kisika to lahko učinkovito preprečimo. Kisik je pomemben tudi pri raztapljanju maščobe v krvi, kar povzroči lažje delo za srce, saj le ta potiska manj gosto kri.

Na Tokijski univerzi so pred leti izvedli klinično raziskavo učinka globokega dihanja na visok krvni pritisk. Povsem se je pozdravilo kar 85 % tistih bolnikov, ki so 6x dnevno globoko dihali le po pet minut.

Da bi lahko našemu telesu omogočili dobro preskrbljenost s kisikom, moramo poskrbeti, da dnevno spijemo dovolj vode (primerno več, če pijemo kavo, alkohol in gazirane pijače). Dehidracija telesa med drugim soustvarja pojav goste krvi, zaradi česar eritrociti kisik težje prenašajo po telesu. Preskrbljenost telesa s kisikom, ko pijemo manj kot 2 l vode na dan, je zato lahko manjša.

Prav tako je zdrava, ekološka in čim manj predelana hrana zelo pomembna za nemoteno prehajanje kisika preko membran celic, katerih sestavni del je maščoba. Kadar se namesto naravnih maščob v celične membrane vgradijo umetne maščobe (na primer trans-maščobne kisline v hidrogeniziranih maščobah, kot je margarina), postane celica funkcionalno oslabljena. Umetne maščobe namreč nimajo lastnosti naravnih maščob, ki omogočajo normalno funkcioniranje celičnih membran. Posledica je oslabela funkcija dihanja sleherne celice. Kar pomeni, da le-te ne morejo optimalno sprejemati kisika in hranilnih snovi, niti oddajati odpadnih snovi. Zato celice počasi hirajo in kot take zlahka postanejo ranljive in odprte za viruse ter druge mikrobe. 

Hrana, ki jo danes kupujemo v supermarketih, prihaja iz intenzivnega kmetijstva, ki z vsemi pospeševalci rasti zelenjave, uničevalci plevela in insektov povzroča zelo osiromašeno preskrbljenost vitalnih elementov v prsti in zato tudi v rastlinah.« 

Tajča pa poudarja tudi pomen stresnega odziva na pomanjkanju kisika:

»Ko nas kaj razburi, razjezi, se poškodujemo ali doživimo stres na kakršen koli način, se stisnemo in dihamo še bolj plitko in površno kot sicer. Takrat je še toliko bolj pomembno, da najprej naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov ter se zadržimo pred burnim odzivom. Tako pride v možgane dovolj kisika in morda se nam v trenutku porodi ideja, kako rešiti težavo na najboljši način. Za tak odziv v stresnih situacijah je seveda potrebna vaja. Najbolje je takega ravnanja učiti že otroke, in sicer vsakič, ko jih kaj razburi, jim mirno rečemo, naj naredijo nekaj globokih vdihov ter izdihov, predstavljajo naj si, da vdihujejo zlato belo svetlobo. Sčasoma se bodo na to navadili. Poznam nekaj naprednih učiteljic, ki so v svoj pouk uvedle sproščanje. Z dihanjem v nekaj minutah popeljejo učence do umiritve in do sproščenega stanja, kar je učencem tako všeč, da jih vsakodnevno prosijo, če se lahko sproščajo. Če bi se imeli vsi učenci možnost naučiti, kako se v nekaj minutah sprostiti in popolnoma umiriti, bi imeli kot odrasli precej manj stresno in bolj zdravo življenje.« 


IZZIV: NAPOLNIMO SE S KISIKOM


Morda se vam bo zazdelo, da vse navedeno že poznate in veste. Kar je skoraj gotovo res. Drugo vprašanje pa je, koliko od tega resnično tudi izvajate, kako vas vodijo vaše vsakodnevne navade, ki iz obveznosti ustvarijo prepreke, da bi pomislili nase. Težava običajno ni v tem, da ljudje ne vemo, pač pa, da se ne spomnimo ali pa si ne vzamemo časa zase. Tokrat vas znova želimo spomniti na to, da ste sami odgovorni za svoje zdravje. In ne glede na obveznosti – pomislite, kakšno je navodilo stevardes na letalih, ko nam dajejo napotke ob morebitnih težavah: starši, najprej nataknite maske sebi, saj boste le tako lahko pomagali tudi svojim otrokom. V našem primeru gre pravzaprav za identično smer – najprej se nadihajte kisika sami, da boste lahko z močjo in življenjem sploh v oporo vsem drugim okrog vas. Pa čeprav se vam nenehno mudi in vas čaka toliko opravil. Kdo jih bo opravil, če se vaš notranji kisikov krog ustavi in se upre?

Vzemite novih 14 dni za priložnost, ko skupaj ustvarjamo nove navade. Če ste v preteklem obdobju ozavestili dihanje in se navadili na vsakodnevni trening, bo tole tokrat samo nadgradnja.

  • Pijte dovolj čiste, naravne vode. Najmanj dva litra dnevno, pri večjih aktivnosti primerno več. 
  • Pazite na prehrano in poskusite z vašega jedilnika črtati sestavine, ki siromašijo in črpajo vaše telo ter porabljajo zaloge vašega kisika. 
  • V avtu si na armaturno ploščo pritrdite napis DIHAJ, kar vas bo med vožnjo spomnilo, da bolj polno zadihate in napolnite svoje telo s kisikom. Tako boste na cilj prispeli veliko bolj sveži in polni energije. 
  • Skušajte se zavedati, kdaj ste v stresni situaciji in si predstavljajte, da vdihujete zlato belo svetlobo, pri izdihu pa gre iz vas vse, kar vas bremeni, v sivi barvi. Naredite nekaj globokih in polnih vdihov in izdihov, vaš odziv utegne biti povsem drugačen. Nekaj takih zavestnih vdihov in izdihov je priporočljivo ponoviti večkrat na dan, četudi niste v stresnih situacijah. 
  • Glede na to, da je v našem ozračju iz leta v leto manj kisika, je priporočljivo, da se obdate s čim več zelenja. Gibanje, sprehajanje, delo ali kakršna koli aktivnost v zelenem okolju, kjer imate možnost svežega, s kisikom polnega zraka, je najboljše delo za pridobivanje kisika. Čim več svojega časa preživite v naravi, kjer skušate zavestno, polno dihati. Vzemite za izziv, da boste v naravnem, svežem čistem zraku vsaj eno uro dnevno, ne glede na vreme in temperaturo. Vam bo uspelo? 
  • Ko ne uspete ali ne zmorete sebe prenesti v naravo, poskusite naravo prenesti v svoje bivalno in poslovno okolje. Zelene rastline nasploh so biološki regulatorji in katalizatorji in samodejno uravnavajo mikroklimo v okolju. So tudi najučinkovitejše in najpreprostejše sredstvo proti škodljivim snovem v delovnih in bivalnih prostorih, kjer se zadržujemo dlje časa in torej veliko izdihavamo. Med najbolj čistilnimi slovijo zelo priljubljene in preproste vrste: bambusova in rumena palma, taščin jezik, gerbera, zmajevka, spatifil (lilija miru), živikasta kosmulja in še mnoge druge. Raziščite jih in se obdarite z njimi, poskusite si ustvariti prostor, poln kisika.


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?