Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016

JEJMO ZA ZDRAVJE

Rastline ustvarjajo kofein, da jih ta kot naravni pesticid varuje pred žuželkami. Tudi ljudje ga že stoletja uživamo – najbolj pogosto v kavi. Številne raziskave kažejo na pozitivne učinke kave, obstaja pa še večje število raziskav, ki trdijo ravno nasprotno.  

Tema: Ali poživila poživljajo? 
Strokovno o poživljanju 
Izziv: Kava in naravni ritmi

ALI POŽIVILA POŽIVLJAJO?

Živimo na način, ki od nas zahteva nenehno aktivnost, hitrost in količino, zato se nam zdi, da nujno potrebujemo nekaj, kar nas pri tem drži pokonci. Čeprav smo si to zakuhali sami. Izneverili smo se naravnim ritmom, pozabili na naš naravni ustroj. Morda je prav, da osvežimo svoje znanje in zavedanje lastnega telesa ter se zatečemo po pomoč k starodavni vedi. Modrosti ajurvede so pravzaprav modrosti narave in opazovanja človeka. Tudi ko se dotaknemo občutljive teme substanc, ki nam pomagajo ostati budni, zdržati tempo in dvigniti raven razpoloženja. Tokrat se ne bomo lotevali poživil, za katere vsi zelo jasno vemo, da niso primerne za ohranjanje zdravja. Dovolili si bomo odstreti tančice, v katere je zavito najbolj znano, razširjeno, dišeče, priljubljeno in po prepričanju mnogih tudi zdravo poživilo – kava.

Pravzaprav gre za kofein – snov, ki jo najdemo v zrnih kave in kakava, listih čajevca, oreških kole, v guarani ter v listih ali plodovih številnih drugih rastlin. Rastline ustvarjajo kofein, da jih ta kot naravni pesticid varuje pred žuželkami. Ljudje že stoletja kofein uživamo v kuhani kavi, v kakavu in čokoladi, čaju, kolah, energijskih napitkih, dodaja pa se tudi v nekatera zdravila in kozmetične izdelke. V zadnjih letih so bile opravljene številne raziskave, ki kažejo na pozitivne učinke kave, obstaja pa še večje število raziskav, ki trdijo ravno nasprotno. Tudi tukaj se moramo zanesti na svojo lastno presojo – če imamo dovolj informacij in lastno izkušnjo, nam ne bo težko presoditi tako, da bo prav.

Kava ima močen učinek na centralni živčni sistem. Je stimulans, ki pospešuje izločanje stresnih hormonov (adrenalina in kortizola) iz nadledvične žleze. Stresni hormoni telo prepričajo, da se pripravi na 'boj ali beg'. Prebavna funkcija takrat zastane, pospeši se srčni utrip in dihanje, krvni tlak naraste. Dvig teh hormonov je zaznaven še ure po zaužitju kave.

Skrajšano – kava nas spravlja v stres. Kaj se zgodi z nami, ko smo dlje časa ali dolgoročno »pod stresom«, se že zavedamo. Pa smo zavestni tega, da to počnemo namensko, z več skodelicami dnevno? Večkratno uživanje kave izčrpava nadledvični žlezi in nas lahko pripelje celo do izgorelosti.

Raven hormona DHEA, ki je odgovoren za obnovo celic in tkiv, krepitve spomina in kognitivnih funkcij ter podporo številnih drugih fizioloških procesov, se z rednim uživanjem kave znižuje.

Seveda se ob uživanju kave sprošča tudi hormon dopamin, ki prinaša ugodje. Naši možgani si zelo dobro zapomnijo, od kod prihaja to ugodje, zato nas kava tako hitro zasvoji. Če seštejemo občutek ugodja in dvig storilnosti, v katerega nas požene stresna reakcija telesa, ni nenavadno, da je kava tako pogosta in redna spremljevalka večine ljudi. S pitjem kave pričnemo najverjetneje že v času mature in nadaljujemo v naslednjih obdobjih življenja, ko potrebujemo dvig energije in mentalnih sposobnosti, več zbranosti in manj zaspanosti. Po kavi in čaju pogosto posegamo tudi, kadar nam pade energija po zaužitem obroku.

Obstaja pa še en, malce bolj prikrit vzrok uživanja kave, to je pospeševanje jutranjega odvajanja. Koliko ljudi si zjutraj privošči kavo, ne samo zaradi omamnega vonja, ampak tudi zaradi spodbujanja praznjenja črevesja? Seveda, kava je diuretik, to sodi med njene lastnosti, ki jih niti ne štejemo med dobre in zdrave.

Pri vsem skupaj je pomembno, da se zavedamo, da je kava zunanji faktor, ki nas želi poživiti. Pravzaprav beseda poživilo ni najboljša. Cilj vseh poživil je dvig energije ter mentalnih in fizičnih sposobnosti človeka, ki pa delujejo začasno in ne brez posledic na telesu. Poživila ne regenerirajo telesa, temveč samo prikrivajo znake utrujenosti, tako da umetno stimulirajo um in telo. Na dolgi rok izčrpajo naravno vitalnost in energijo ter prinašajo degenerativne spremembe.

Zato se upravičeno lahko vprašamo, ali obstaja alternativa? Ne v iskanju drugega »naravnega stimulansa«, temveč prave regeneracije od znotraj. Morda bi bilo vredno in smiselno stopiti ven iz okvirja, pogledati vase in najti odgovor na vprašanje: Je morda naš način življenja in prehranjevanja vzrok, da potrebujemo poživljanje? 

STROKOVNO O POŽIVLJANJU

Mag. Kaja Kastner, svetovalka ajurvedske medicine in učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga

O možnostih, kako poživiti telo na čim bolj zdrav način, smo spregovorili s Kajo Kastner, ki je bila naša strokovna gostja že ob tematiki o izboru prehrane po ajurvedskih načelih v oktobrskih izzivih: Zdravi izzivi 3.

Mag. Kaja Kastner je svetovalka ajurvedske medicine in učiteljica joge. Njena dvajsetletna pot joge je polna izobraževanj in tečajev, opravljenih v Evropi in Indiji. Pridobila je mednarodne certifikate za učitelja joge ter opravila študij terapevtske ajurvedske joge. Z ajurvedo se je srečala pred dvanajstimi leti ter pridobivala znanja v Slovenij in Indiji. V študij tisočletne ajurvedske modrosti s področij nutricionizma, zeliščarstva, terapevtske joge, sanskrta, vedske filozofije, anatomije in dela na kliniki se je poglabljala pri svetovno znanem ajurvedskem zdravniku dr. Vasant Ladu na Ajurvedskem Inštitutu v ZDA ter z odliko zaključila enoletni intenzivni študij. Svoje znanje nenehno poglablja, tako s podorčja ajurvede kot joge. Mag. Kaja Kastner je članica Ameriškega združenja za ajurvedsko medicino – NAMA. Je ustanoviteljica in predavateljica centra Ajurjoga.

Kaja Kastner se že na začetku oddalji od presoje o pitju kave, pa zato raje postreže z razlago o naših naravnih ritmih. Gre namreč za to, da se ob upoštevanju teh ritmov ne bi niti pojavljala potreba po zunanjih poživilih.

»Ajurveda, najstarejša medicina na svetu, iz katere je črpala tudi kitajska medicina, govori o vplivih naravnih dnevnih ritmov, katerim so podvrženi vsi prebivalci tega planeta. Človek se jim, čeprav živi u urbanih okoljih, ne more izogniti. Morda prav zato, ker se jim tako močno upira, zapada v stanja neravnovesji in bolezni.

V različnih obdobjih dneva, tudi zaradi vpliva količine svetlobe, ki vpliva na naš hormonski sistem, se spreminjajo naše fizične in mentalne sposobnosti. Če temu ne nasprotujemo in prilagodimo svoj delovni urnik naravnim tendencam ter potrebam telesa, bodo želje po dodatnih stimulansih same izpuhtele, telesu in umu pa bomo dali možnost, da se regenerirata. Na ta način bomo energijo pridobili od znotraj in ne zunaj!«

Ko se vrnemo h kavi, se Kaja dotakne enega od pomembnih trenutkov, ko imamo občutek, da potrebujemo kavo – po obroku. Pri tem pravi:

»Kadar smo po kosilu ali večerji utrujeni pomeni, da smo naredili eno ali več sledečih napak:

• Užili smo preveliko količino hrane.
• Ob hrani smo spili preveč tekočine ali je bila le-ta prehladna.
• Užita hrana ni ustrezala naši edinstveni telesni konstituciji (v ajurvedi ločimo tri tipe konstitucije, imenujemo jih vata, pitta ali kapha doša)
• Hrana je bila slabo kombinirana. Pravila kombiniranja so obsežna, v slovenski kuhinji največkrat storimo to napako, da mešamo več vrst beljakovin v enem obroku, mešamo sadje in mlečne izdelke …
• V hrani, pred ali po njej nismo zaužili začimb ali zelišč, ki pomagajo prebavi.
• Hrano smo zaužili hitro, v stresu, ob pregledovanju sporočil, časopisa ali TV.

Če je naš prebavni sistem zdrav, ne bomo občutili nobene utrujenosti in tudi ne potrebe po poživilih. Zdrav človek se počuti dobro, ima dovolj energije za ves dan, jasne misli, dober spomin in mentalno moč. Prav tako nas na zdravja opozarja primeren apetit in občutenje žeje.

Zdrava prebavila pomenijo, da po uživanju hrane nimamo vetrov, napihovanja, pekočih občutkov, kisline in nismo utrujeni. Prav tako lahko vsakodnevno, brez stimulansov (kave, cigaret, specifične pijače ali hrane) odvajamo formirano blato, telo pa je brez prisotnosti patogenih bakterij, virusov in gliv,« poudarja Kaja Kastner.

Informacije o ajurvedi so danes dostopne tako v knjigah kot na spletu, vendar se je zaradi kompleksnosti ajurvedske modrosti in diagnostike najbolj smiselno prepustiti svetovalcu ajurvedske medicine, ki nam poleg individualno predpisanih zelišč in seznamov prehrane zna predstaviti tudi prilagojeni življenjski slog, tehnike sproščanja, jogo, dihalne vaje … Tovrstno strokovno pomoč svetovanja iz ajurvedske medicine nudi tudi Kaja Kastner. V programih njenega centra se prepletajo znanja obeh ved – ajurvede in joge. 5.000 in več let stari tradiciji se dopolnjujeta in podpirata ter skupaj tvorita celoto, s katero si lahko pomagamo do fizičnega in mentalnega ravnovesja.

Junija 2016 se v Ljubljani odpira po načelih Vastu-ja prenovljeni center Ajurjoga, kjer bo poleg vadbe različnih oblik joge, prilagojene različnim potrebam ljudi, na voljo individualno svetovanje iz ajurvedske medicine, trgovina z izdelki, ki to podpirajo, ajurvedske terapije in masaže. Za najbolj zahtevne pa je Kaja že pripravila možnost vpisa v enoletno šolo ajurvede in joge za samozdravljenje, ki se začne jeseni. Več informacij je dostopnih na www.ajurjoga.si, kjer so redno obljavljeni Kajini članki in recepti, vabila na delavnice v centru in podobno. 

IZZIV: KAVA IN NARAVNI RITMI

Po vsem slišanem je torej najbolje kavo in druge stimulanse postopoma izločiti iz vsakdana. Seveda pa tega ne bomo storili čez noč. Pomagamo si postopoma, ob tem poskusimo slediti naravnim ritmom, ki nas podpirajo in nam pomagajo, da ostanemo polni energije ves dan. Pri tem se moramo zavedati, da proces zmanjševanja in spreminjanja zahteva potrpljenje. Bodimo torej prijazni in potrpežljivi s svojimi telesi – včasih pa je to še bolj potrebno, ko gre za naše mentalno počutje in zahteve. Torej – pri pitju kave imejmo v mislih nasvete Kaje Kastner:

• Kavo pijemo le v jutranjem času od sončnega vzhoda do 10.00 ure.
• Spijemo le eno manjšo skodelico kave dnevno.
• Pred kavo užijemo kozarec mlačne vode.
• Kave nikoli NE užijemo na prazen želodec.
• Kavi dodamo zrna ali prah kardamoma, kar bo ublažilo negativne učinke njenega delovanja na nadledvično žlezo!
• Osebe tipa vata doša (nemirni ljudje, vitki, mentalno aktivni, nespečni, kreativni, pogosto nagnjeni k zaprtju, vetrovom, s krhkimi lasmi in nohti ter suho kožo,) so najbolj občutljivi na kavo in bi se ji morali popolnoma izogniti. Če oz. dokler tega ne dosežejo, naj spijejo največ eno kavo dnevno, v katero dodajo mleko (rastlinsko ali kravje), naravno sladilo, žličko ghee-ja (prečiščeno maslo) ali kokosovega masla.
• Osebe tipa pitta doša (srednje velikosti, vroči tipi, s hitro prebavo in s kožnimi spremembami, s težavami z jetri ali kislino, običajno so kritični, jezni ali vznemirjeni) so prav tako občutljivi na kavo, užijejo naj največ eno na dan. Kava naj bo slajena z javorjevim sirupom z dodatkom kokosovega masla.
• Osebe tipa kapha doša (počasne hoje in govora, s povišano telesno težo, s počasno, a redno prebavo, imajo radi rutino in ne marajo sprememb, so nagnjeni h kašlju, prehladu, zastajanju vode) bodo imeli najmanj težav s kavo. Njihova kava naj bo črna, brez vseh dodatkov. 

Za boljše splošno počutje, več energije in poživljanje na naravni, notranji način, pa poskusimo slediti naravnim ritmom, ki z znanji ajurvede določajo okviren urnik, kako naj si sledijo naše aktivnosti in obveznosti:

• Od sončnega vzhoda – od 6.00 do 10.00 ure – je čas, ko se dan pričenja, vse se prebuja na počasen način. Naš metabolizem še ni v polnem teku, prav tako tudi ne mentalne sposobnosti. Zjutraj smo sposobni izvajati rutinska opravila ali dela, ki sledijo načrtom. To je tudi čas za manjši zajtrk. Naš prebavni sistem v tem času še ni v polnem teku, zato ga preveč hrane preobremeni!
• Od 10.00 do 14.00 ure, v času, ko je sonce najvišje na nebu, smo mentalno najbolj sposobni in budni. Tudi brez jutranje kave bi se v tem času prebudili in si izostrili um. To je čas strateškega delovanja, zahtevnih opravil in organizacije, pa tudi čas, ko je prebavni sistem sposoben prebaviti največjo dnevno količino hrane. Kosilo naj bo največji obrok dneva.
• Od 14.00 do sončnega zahoda (cca. 18.00 ure) lahko energija pade, a le, če smo naredili nekaj napak pri užitju kosila. Sicer smo popoldan sposobni kreativnega razmišljanja, ustvarjanja ter tudi načrtovanja nalog za naslednji dan. To je čas za športne aktivnosti, gibanje, opravila okoli hiše, vrtnarjenje ali sprehod v naravi.
• Od sončnega zahoda (cca. 18.00 ure) do 22.00 ure – pred sončnim zahodom užijemo manjši obrok, v nobenem primeru naj to NE bo naš glavni obrok dneva! Prebavni sistem se upočasnjuje, preveč hrane bi ga obremenilo, neprebavljena hrana botruje nastanku neželenih toksinov in onemogoča kvaliteten spanec. To je čas za sproščanje, družino in pogovore s prijatelji, nikakor pa NE za opravljanje službenih obveznosti, pregledovanje elektronske pošte ter navsezadnje za poslušanje in gledanje TV.
• Od 22.00 do 2.00 ure je najpomembnejši čas za spanje. V tem delu noči se telo regenerira, vzpostavlja kislo-bazično ravnovesje, procesirajo se vtisi dneva in hrana. Če nimamo navade spati tako zgodaj, bomo to navado pridobili postopoma. Vsakih nekaj dni odidemo 15 minut prej k počitku. Intelektualno delo v tem času noči nam škoduje.
• Od 2.00 ure do sončnega vzhoda – okrog 6.00 – v tem času noči sanjamo, proti koncu noči pa se telo že pripravlja na budno stanje. To je čas, ko bomo najlažje vstali, v kasnejšem obdobju bo težje. Izločanje je v tem času najbolj naravno, posvetimo se ajurvedski jutranji rutini, odlično je izvajati meditacijo, dihalne vaje in jogo.

Sorodne povezave: