Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015

Stres

Naši starši in vzgojitelji so nas zaradi nerazumevanja naše različnosti popravljali in oblikovali po svojih ali ustaljenih družbenih predstavah. Naučili smo se početi marsikaj, česar ne maramo in ne želimo.  

Tema:  Stres - to smo mi sami 
Strokovnjakinja o spremembi vzorca 
Izziv: Ukrotimo svoje odzive

STRES - TO SMO MI SAMI

Vsi poznamo besedo stres in danes že vemo, da je glavni povzročitelj pomanjkanja duševnega in telesnega zdravja. Pomemben del resnice pa je, da na doživljanje stresa lahko vplivamo sami. Stres je naš psihični in telesni odziv na neželeno, nepredvideno ali težko obvladljivo situacijo. Če tega ne obvladujemo in se prepustimo odzivom, ki nam dolgoročno zelo škodujejo, smo povsem sami odgovorni za svoje stanje. Zato bi se veljalo poglobiti v to, kaj stres dejansko sploh je in kako bi si v prihodnje s stresnimi odzivi škodovali manj … ali pa si sploh ne bi?

Ko se soočamo s situacijami, ki v nas izzovejo strah ali druge vrste napetosti, se znajdemo v doživljanju stresnega odziva. Naš celotni organizem se na tako situacijo odzove z logično in naravno obrambo, v naravi potrebno kot pripravljenostjo na boj ali na beg. Telo se pripravi na hitro odzivnost, zakrči in omeji se delovanje vseh funkcij, ki ne služijo bodisi boju bodisi begu. Znake stresnega odzivanja zaznavamo po vsem telesu, srce bije hitreje, saj želi na hitro prekrvaviti mišice, prebavila se zakrčijo, dihanje postane hitro in plitko. Skratka, pripravljeni smo na boj za življenje. Ne glede na to, da pred nami dejansko ni nobene nevarnosti, ki bi klicala k boju. Če si predstavljamo, da takšni reakciji izpostavljamo telo dan za dnem brez dejanskega vzroka, to seveda vodi v dolgoročno izčrpavanje in izgorelost.

Najbolj obremenjujoče pri vsem skupaj je, da pozabljamo nase. To počnemo ves čas – v službi, doma, v družini, med prijatelji, … Čeprav imamo vsi izjemno moč udejanjati in ustvarjati marsikaj, pa te moči ne znamo ali ne zmoremo izkoristiti. Predvsem zato, ker delujemo iz občutka: moram. Postavljamo se v vlogo osebe, ki nima izbire, čeprav to ne drži. Vedno imamo možnost izbire. In vedno lahko delamo z užitkom. Ker pa smo bili naučeni, da ustrežemo in strežemo drugim, in ker to ne izhaja iz naše svobodne odločitve, pri tem ne uživamo, počutimo se kot žrtve. Obenem pa ne moremo biti uspešni – vsaj ne na dolgi rok. Uspešni in učinkoviti smo takrat, ko najprej poskrbimo zase.

Pravimo, da nas zunanji vzroki spravijo »iz sebe«. Torej je ključ do rešitve, da se spravimo nazaj »v sebe«. Pomanjkanje samozaupanja in vere vase, ki je največkrat vzrok za pretirano doživljanje stresa, tiči prepogosto v čustveni preobčutljivosti, ki izhaja iz naših omejujočih prepričanj o sebi. Ta prepričanja so varno pospravljena, popolnoma nezavedno v našem celičnem spominu. Čustvene težave doživljamo vsi in jih prenašamo preko delujočih vzorcev iz roda v rod. 

Mnoge raziskave so že pokazale, da prav v čustvenem odzivanju tiči gora vzrokov za ustvarjanje pogojev za bolezen. Če bomo poiskali vzrok, ki izhaja iz naših otroških let, smo na dobri poti, da premagamo doživljanje stresa. Naši starši in vzgojitelji so nas, zaradi nerazumevanja naše različnosti, želeli popravljati in oblikovati po svojih ali ustaljenih družbenih predstavah. Tako smo se naučili početi marsikaj, česar ne maramo in ne želimo. Ko to počnemo večkrat, nismo v skladu s seboj in izzovemo notranji nemir, odziv, ki ga imenujemo stres. Tako ljudje, ki delajo v poklicu, ki si ga niso želeli ali jih ne veseli, vsakodnevno nenehno doživljajo močan stres. Enako velja za druge situacije v življenju.

Za to, da bi zaživeli mirnejše življenje, je potrebno potolažiti ranjenega otroka v sebi, sebe sprejeti takšne, kakršni smo in si ponovno upati sanjati svoje otroške sanje. Kot odrasli ne zmoremo zaznavati izvornega miru, če se nismo pripravljeni podati nazaj, da rešimo svoj otroški jaz in ga varno pripeljemo v sedanji trenutek, kjer mu lahko podarimo brezmejno in brezpogojno ljubezen, ki si jo želi in jo potrebuje.

STROKOVNJAKINJA O SPREMEMBI VZORCA

Florence Maria Bratuž, motivatorka in vizionarka

Florence Maria Bratuž, dipl.org.kadrovskih in izobraževalnih procesov, je večji del svoje poslovne poti delovala na področju prodaje. Raziskovala je, zakaj prihaja do svojevrstnega obnašanja, do konfliktov, zakaj imamo na določeno situacijo različne poglede in zakaj je vedno več ljudi pod pritiskom stresa. Svoje znanje je stalno izpolnjevala z izobraževanjem tako doma kot v tujini. Svoje izkušnje pa prenaša na učinkovit način, saj deluje na podlagi lastnih izkušenj. Je vizionarka, motivatorka in osebnostna trenerka, prepoznavna je kot vodja projekta Bodi kar si, ker tega ne zna nihče bolje kot ti! 

Program Delete, ki ga je v spletno obliko zasnovala na temelju učenja priznanih mojstrov in po lastni pozitivni izkušnji, je primer pomoči posamezniku, ki se znajde v procesu doživljanja stresa.

Florence pravi takole: »Največkrat se zatakne v trenutku, ko je potrebno prevzeti vajeti v svoje roke. Sprejeti moramo najprej sebe z vsemi svojimi napakami in vrlinami vred. Dokler bomo iskali potrditve v okolici, ne bomo zmogli biti ne srečni, ne mirni. Potrebno se je umiriti in prisluhniti svojim mislim, najti tiste, ki nas zaustavljajo. Ko jih zaznamo, jih iz svojega programa razmišljanja samo še izbrišemo ... 

Kadarkoli se nam zgodi, da doživimo čustveni odziv, je pomembno, da dramatiziranje v trenutku ustavimo in se zavedamo, da tukaj in zdaj nismo več majhen, nebogljen otrok. Pozabiti moramo tako na osebo ali dogodek, ki nas je izzval v ta odziv (človeka imenujemo kar »poštar«) ter se preusmerimo v povezovanje s svojo rano iz otroštva.

Postati moramo opazovalec svojega odzivanja ter svoje lastne energije jeze, žalosti in strahu. Ko smo sredi čustvenega odziva, postane naše dihanje plitvo in povzroči zakrčenje in odziv stresa v celotnem telesu. Za obvladovanje stresa potrebujemo preprosto tehniko, ki nam je na voljo v vsakem trenutku. Že naše babice so dejale, da moramo v konfliktni stiuaciji (notranji ali zunanji) dvakrat globoko vzdihniti in prešteti do deset.

Osebno priporočam dihalno tehniko Procesa prisotnosti – to je zavestno zvezno dihanje. Kadar smo izpostavljeni stresu, dihamo nepravilno in zelo plitko. Pomembne so zaznave in zavestno delovanje v naslednjih korakih:
1. čustvo nas je preplavilo z vso močjo
2. sprejmimo, da to čustvo občutimo
3. potopimo se v to čustvo, premikamo se naprej in doživljajmo vse delčke tega čustva
4. po tem smo sposobni, da osvobodimo in izpustimo čustvo iz njim čustveno rano iz preteklosti
5. iz procesa pridemo z nepoškodovanim samospoštovanjem

Priporočam dvakrat na dan 15 minut zveznega zavestnega dihanja, s katerim krepimo vztrajnost in disciplino. Kot za vsako novo pridobljeno navado je tudi za to potrebno precej vaje in vztrajnosti.

Opis tehnike podajamo v današnjem Izzivu, vse, ki potrebujejo dodatno vzpodbudo in oporo, pa vabim, da se pridružijo vodenemu programu – prijavijo se lahko na spletni strani http://beyou.si/.

Za bralce Zdravih izzivov je v času tega izziva vpis v program brezplačen. Navodila za dostop so na koncu prispevka.

Proces je povzet po knjigi PROCES PRISOTNOSTI avtorja Michaela Browna, ki je zapisal tisto, kar je težko razložiti, hkrati pa je dano vsakomur. Knjiga, ki je pravzaprav priročnik, nas nežno popelje v sfero zavedanja sedanjega trenutka, to je tam, kjer ima človek največ moči. Proces prisotnosti ne stremi k temu, da bi postali nekaj drugega ali nekdo drug. Želi nas spomniti in nam dati možnost izkustva tega, kar smo. Eckhart Tolle nam razlaga pomen moči v sedanjem trenutku, Michael Brown pa nam opiše kako to dosežemo. Oba mojstra izjemno priporočam v branje in poslušanje.«

IZZIV: UKROTIMO SVOJE ODZIVE

Če smo sprejeli dejstvo, da se stres dogaja v nas samih in da lahko z vsakodnevnim delom in treningom umirimo svoje odzivanje ter zacelimo svoje čustvene rane, ki se jih morda sploh ne zavedamo, je torej samo vprašanje, kdaj se bomo tega lotili. Zdaj, naslednjih štirinajst dni, je odlična priložnost, da se lotimo povsem novega pristopa. Če pa način že poznamo ali smo ga celo že udejanili, je to dobra možnost, da svoje znanje in delovanje obnovimo in utrdimo.

Vsakodnevni trening je sestavljen iz jutranjih in večernih vaj PROCESA PRISOTNOSTI. Prisotni smo takrat, ko smo v sedanjem trenutku. Takrat se počutimo mirne, na nas ne vpliva preteklost in nas ni strah prihodnosti. Namen te vaje je, da začutimo lepoto in radost sedanjega trenutka. Preprosto, vendar učinkovito tehniko učijo mnoge tradicije, v zadnjem času pa se ponovno uveljavlja pod imenom mindfulness ali vaje procesa prisotnosti.

POSTOPEK IZVAJANJA:

Namestimo se v sedeč položaj z zravnanim hrbtom in zaprtimi očmi. Pričnemo dihati neprekinjeno v naravnem ritmu. Poudarek je na vdihu. Povezano zavestno dihanje je dihanje, za katerega je značilno, da med vdihom in izdihom ni premora. Če postajamo zaspani, pospešimo dihanje, usmerimo se na vdih. Dihamo 15 minut.

Priporočljivo je ves čas usmerjati misli na dihanje. Zavestno zvezno dihanje je srce procesa prisotnosti, ker je naše osnovno orodje. Ko zavestno povežemo dihanje, se začneta hkrati dva pomembna procesa:

1. Prvi je krepitev zavedanja sedanjega trenutka. Gre za samodejno posledico neprekinjenega dihanja, kar pomeni, da med vdihom in izdihom ni nepotrebnih premorov. Ko osredotočimo pozornost in namen na zvezno dihanje, začnemo krepiti zavedanje sedanjega trenutka, kjer ni prostora in ne časa za karkoli drugega. Naša naloga je, da dihamo brez premorov, ne glede na vse. Tako si krepimo voljo. V procesu ni nič pomembnejšega kakor to, da dvakrat na dan izvajamo dihalne vaje.
2. Drugi proces, ki deluje med zavestnim zveznim dihanjem, je vnašanje kisika v telo. Med dihalnimi vajami se dihalni vzorec umiri, zato se spajanje s kisikom okrepi. Ljudje načeloma uporabljamo le 20 % sposobnosti pljuč, zaradi česar nam pogosto primanjkuje kisika. Na telesni ravni kisik pomeni življenje. Razmislimo ... kadar se prestrašimo, celo nehamo dihati in tako sprožimo neuravnotežen cikel dihanja, ki lahko povzroči hiperventilacijo in astmo.

Do točke, ki nas je ranila, pa pridemo z zavedanjem sebe v čustveni reakciji. Vse, dokler doživljamo burne čustvene odzive, pomeni, da imamo odprto rano iz otroštva ... samodejno se odzivamo na nek dogodek, ki ga kot otrok nismo umsko razumeli. Naš primarni čustveni razvoj, ki se začne, ko pridemo na svet, se konča okrog sedmega rojstnega dne, ta čas označuje konec poudarjenega razvoja čustvenega telesa. Proces prisotnosti nam razkriva, da je prvi čustveni sedemletni cikel v otroštvu vzrok sedanjih neugodnih izkustev.

Za lažje in bolj dosledno treniranje obvladovanja stresa, izboljšanja svojih miselnih procesov, osredotočenosti in učinkovitosti ter pozitivnega vpliva na naše odnose, se lahko pridružimo programu Delete, ki je v spletni obliki postavljen kot celovito voden proces, ki nas pripelje iz negativnih čustev, odvisnosti in depresije v pozitivna čustva. Lahko mu rečemo osebnostni fitnes, ker od nas zahteva predvsem vztrajnost in disciplino. Program zajema 2x dnevno 15 minutno redno izvajanje vaj na on line spletni platformi. Vaje nas zjutraj napolnijo s pozitivno energijo, zvečer pa nam omogočijo lažji spanec. Izvajamo jih lahko kjerkoli, kjer imamo dostop do interneta.

Nas skupni cilj je, da vstopimo nazaj v svoje okrilje notranjega miru in ljubezni do sebe. Na novo se ovrednotimo, se cenimo takšne kot smo in končno zaživimo življenje bolj polno in bolj srečno.

POSEBEN IZZIV: BREZPLAČNI VPIS V PROGRAM DELETE

Sorodne povezave: