Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016
STRESIMO STRES
Poznate napravo, ki so jo razvili z namenom, da v njej poskusimo odklopiti vse dražljaje? Združuje izolacijo in učinke slane vode Mrtvega morja. Ko se zapremo vanjo, ne slišimo ničesar, ne vidimo ničesar, ne čutimo nobene sile težnosti … prava osvoboditev čutil …
Tema: Umik pred dražljaji
Strokovno o lebdenju
Izziv: Odzivi čutil
V času, ko vse okrog nas prekipeva od življenja, barv in sončnih žarkov, smo še bolj dojemljivi za vse dražljaje zunanjega sveta. Preko naših osnovnih telesnih čutil se v nas sprožajo najrazličnejši odzivi, ki vplivajo na potek naših misli in na naše razpoloženje. Zunanji dogodki se nas vedno na nek način dotaknejo in v nas pustijo sled. Kadar so odzivi prijetni in stimulativni, se seveda nihče ne pritožuje, ko pa gre za preobremenitve ali stresne odzive, si želimo zapreti vrata in pobegniti pred zunanjim svetom.
Želimo si pobegniti v varno zavetje svojega notranjega miru, vendar nas čutila pri tem ne pustijo pri miru. Ne zmoremo jih enostavno kar ugasniti, izklopiti. Ko se želimo umakniti v svoj notranji svet, ugotovimo, da so naša čutila nenehno na preži, vajena ves čas sprejemati in sporočati. Največja umetnost najrazličnejših oblik sproščanja pomeni prav to, da uspemo utišati ali vsaj delno izklopiti naša občutenja, odzive in misli.
Tudi smisel meditacije je, da se s pomočjo osredotočanja nase in na svoje dihanje podamo prav tja, kjer nastaja naša notranja tišina. Ob tem moramo nujno pozabiti na vse, kar se dogaja okrog nas. Vsakdo, ki je kadarkoli poskusil sedeti v svoji lastni tišini 10, 15 ali več minut, ve, kako dolge postanejo minute in kako nadležni so vsi vplivi iz okolja, ki nočejo ugasniti in se izklopiti. Ko ujamejo našo pozornost, prevzamejo krmilo in postanejo vodiči naših misli.
Poskus meditacije ali osredotočanja je lažji, če si pri tem pomagamo. Seveda je lažje, če se s hrupne ulice ali z mestnega balkona umaknemo v mirno in tiho sobo. Če se umaknemo pred preglasnimi zvoki, če se izognemo prehitrim podobam, zapremo okna, izklopimo telefone, radio in tv, zapremo vrata in ne sprejemamo pogovorov, bomo pomagali čutilom, ki s svojimi pretiranimi zaznavami onemogočajo, da se osredotočimo nase.
Živimo v času, ko tišine več ne poznamo, v mestih pa tudi prave trde teme ne. Zato so naša čutila ves čas prenasičena. Naš prenapet sistem potrebuje pomoč. Med izumi, ki nam v zadnjih stotih letih lajšajo življenje na vseh ravneh, obstaja tudi pripomoček, ki nam pomaga, da se lahko izoliramo od sveta in ostanemo sami s seboj. Gre za napravo, ki so jo razvili z namenom, da v njej poskusimo odklopiti vse dražljaje, ki združuje izolacijo in učinke slane vode Mrtvega morja. S pomočjo lebdenja v topli, gosti raztopini Epsomove soli in vode, zaprti v komoro, kjer ne slišimo ničesar, ne vidimo ničesar, ne zaznavamo ljudi in praktično ne čutimo nobene sile težnosti, se telesno in psihično zelo hitro popolnoma sprostimo in osvobodimo stanja nenehne napetosti.
Prva komora za lebdenje je nastala že pred več kot petdesetimi leti, seveda so v tem času različni proizvajalci pripravili številne izboljšave. V svetu so komore za lebdenje najprej dolga leta uporabljali samo raziskovalci na univerzah in inštitutih ali posamezniki zasebno. Kasneje pa je lebdenje postalo priljubljena sprostitev in pomoč za izboljšanje fizične in psihične stabilnosti, za globok in kvaliteten počitek, pa tudi za lajšanje nosečniških pritiskov, za povečanje športnih in nasploh fizičnih zmogljivosti, za sinhronizacijo obeh možganskih polovic, za poživljanje, dvig koncentracije, budnosti in ustvarjalnosti, za pospeševanje procesov zdravljenja in rehabilitacije, za blaženje različnih bolečin … Danes komore za lebdenje v tujini najdemo povsod, v zdraviliščih in fitnes centrih, v bolnišnicah in profesionalnih športnih klubih, wellness centrih in pri fizioterapevtih.
Dobrobiti lebdenja so namreč izjemne, o čemer pričajo številne opravljene raziskave. V Sloveniji se lahko srečamo s komoro v Timeless centru v Ljubljani. Zgodba in pričevanje ekipe, ki se je poleg ponudbe lebdenja sama lotila tudi lastne produkcije komor in se v preteklosti uspešno kosala s svetovnimi ponudniki, je zanimiva in navdihujoča.
Santina Pajić, raziskovalka lebdenja
Santina Pajić je psihologinja, vendar pravi, da so pri delu s komoro za lebdenje najpomembnejše njene dolgoletne izkušnje z delovanjem in uporabo komor. Kot lastnica in direktorica Timeless centra je za njo deset let vsakodnevnega dela z ljudmi, ki potrebujejo sprostitev. Ves ta čas tudi redno izvaja interne raziskave - v sodelovanju s strokovnjaki s področja psihologije, športne psihologije, grafologije in meditacije.
Sogovornica se je z lebdenjem srečala pred šestnajstimi leti, ob branju Knjige o lebdenju: Raziskovanje zasebnega morja, avtorja M. Hutchisona. Navdušena nad prebranim je najprej poiskala ponudnike v Sloveniji, ki so takrat tovrstno sproščanje že poznali, potem raziskala svetovno ponudbo komor in se na koncu s pomočjo družine podala zanimivi podjetniški ideji naproti. Odprli so svoj prvi salon s ponudbo lebdenja v komori, obenem pa se lotili podviga proizvodnje komor za trg. Ko sta se oče in mati upokojila, je Santina nadaljevala samo še s salonom. Zagotovo pa je prava sogovornica za podrobnejšo strokovno razlago o lebdenju, saj poleg učinkov delovanja pozna tudi tehnični ustroj same naprave - komore.
Za Santino ni nobenih dvomov, zakaj se je podala prav v to smer – pravi, da je komora praktično brez konkurence v ponudbi olajšanja posledic stresa, hitrega tempa življenja in hitrega, učinkovitega sproščanja.
»Ena ura sproščanja v komori je enaka štirim uram najkvalitetnejšega spanca,« pojasni Santina in postreže z znanstveno podpisanimi podatki: z lebdenjem v komori pomagamo uravnati krvni pritisk in upočasniti srčni utrip, zmanjšamo porabo kisika, znižamo raven krvnega mlečnega sladkorja ter zmanjšamo mišično napetost.
Raziskave so pokazale tudi, da ljudje ogromno energije in možganskega delovanja porabimo zaradi nenehnih stimulacij iz okolja in zaradi delovanja sile teže na telo. Zaradi odsotnosti teh vplivov v komori se energija izjemno hitro obnavlja in se uporablja za fizični in mentalni razvoj.
»Brez dražljajev iz okolja, s katerimi sicer pretežno ukvarjajo naši možgani, se aktivnost v logični možganski polovici upočasni, dokler se ne sinhronizira z ustvarjalno polovico.To ustvarja sanjam podobno stanje, ki je zelo podobno stanju tik, preden zaspimo. V tem stanju se v možganih sprostijo velike količine endorfinov, čudežnih hormonov sreče. Medtem, ko je stanje sprostitve globoko in intenzivno, posameznikovi možgani ostajajo sanjavo budni,« pojasnjuje delovanje sproščanja Santina Pajić.
Opisano pomeni, da možgani iz “alfa” stanja zavesti začnejo ustvarjati theta valove – stanje zavesti, ki ga dosegajo budistični menihi skozi leta meditacije in treningov. Lebdenje na gosti mineralni raztopini, ki omogoča zmanjšanje sile težnosti in s tem izniči vsakršno napetost, ob popolni tišini, v temi in v miru povzroča popolno sprostitev telesa in uma. Učinki lebdenja pa se tudi stopnjujejo – ob rednih obiskovanjih komore postaja sprostitev vse boljša in globja.
»Komora je pravzaprav majhen bazen s 25 cm tople vode, nasičene z Epsomovo soljo. Gosta raztopina ustvarja učinek, ki ga poznamo v Mrtvem morju – lebdenje na površini brez kakršnih koli fizičnih naporov. Voda je segreta na temperaturo kože ob sprostitvi (34,5 °C) in v takem okolju ne zaznavamo razlike med deli telesa, ki so v stiku z vodo, in tistimi, ki niso. Naši možgani to zaznavajo, kot da lebdimo v zraku,« pojasnjuje občutek lebdenja Santina.
Ljudje pa svoje izkušnje lebdenja opisujejo kot izjemno sproščujočo izkušnjo, največkrat pričajo o takojšnjem izboljšanju fizičnega in psihičnega počutja. Nihče pri tem ne potrebuje posebnih predhodnih priprav ali tehnik. Po lebdenju pa v večini več dni ohranjajo stanje, ki bi ga lahko primerjali z neke vrste odpornostjo na stres.
Več informacij o lebdenju v komori je dostopnih na različnih spletnih straneh, predvsem v tujini, Santino Pajić pa lahko srečamo na povezavi http://www.sprostim.se.
Lebdenje pomeni mirovanje, ležanje na gladini močno slane vode ter opuščanje vseh dejavnosti. Gre predvsem za popolno sprejemanje, da se procesi obnavljanja energije dogajajo sami. Seveda je smiselno, da vsak, ki ga zanima, kako deluje lebdenje, to poskusi. Če pa želimo v svoje življenje poseči sami, se lahko poskusimo iz učinkov lebdenja česa naučiti. Za izziv vam ponujamo nalogo, da poskusite umiriti odzive na zunanje dogodke, utišati čutila in najti središče dogajanja nekje v svoji tišini …
Morda se vam bodo našteti predlogi zdeli smešni, pa vendar … Ko to počnemo avtomatično, gre res za vsakdanje dogodke. Ko pa jih počnemo zavestno, budno in z namenom, da se ob tem opazujemo, dobijo povsem drugo razsežnost.
1. Kakšen je zvok tišine?
Če ste vajeni skozi dan delovati v spremljavi glasbe iz prižganih aparatov, poskusite zavestno ugasniti radio in prisluhniti, česa vsega doslej niste slišali, kaj vse je glasba preglasila. Če ob ugasnjenem radiu ugotovite, da brnijo računalniki in tiskalniki, ugasnite tudi te šume.
Morda boste ugotovili, da šele zdaj zaznavate vse oblike hrupa, ki prihajajo do vas skozi odprto okno ali vrata. Zaprite ju.
Sredi poslovnega dogajanja boste verjetno težko dosegli popolno tišino, morda vam bo bolje uspelo v domačem okolju. Ko boste razčlenjevali zvoke, ki vas obkrožajo, bodite pozorni tudi na svoje občutke vsakokrat, ko eno plast zvokov ugasnete. Morda boste ugotovili, da ste olajšani, ko se ločite od vseh glasov, saj vibracije zvoka ustvarjajo nenehne odzive in mnogokrat tudi napetost v nas.
2. Ali poznamo popolno temo?
Mestni prebivalci se moramo zares potruditi, če želimo ponoči doseči stanje popolne teme. Prav tema je nujno potrebna za našo popolno sprostitev – stari stanovanjski bloki so na podlagi starih modrosti še imeli obvezno opremo težkih rolet, ki niso pomenile samo zastora pred premočnim soncem podnevi, ampak predvsem omogočanje popolne zatemnitve ponoči. Poskusite v sobi, kjer spite, ponoči popolnoma zatemniti prostor. Lahko pa si tudi preko dneva, ko se želite spočiti ali meditirati, dovolite izkušnjo zaznavanja razlike.
3. Osredotočanje z odprtimi očmi?
Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko se morate spomniti nečesa, kar ste pospravili v enega zadnjih kotičkov spomina? Ko poskusite pobrskati po skrivnih arhivih vaših možganov, običajno zaprete oči, saj se določeni misli lažje popolnoma posvetite, če skozi vid ne sprejemate novih dražljajev. Ta isti proces je pomemben, ko se želite spočiti. Za poskus, da boste to lažje počeli zavestno, poskusite najti situacije, ko sicer avtomatično zaprete oči in poskusite isto dejavnost ponoviti z odprtimi očmi. Opazujte razlike v svojem doživljanju. Je prisoten nemir?
4. Smo pozorni na dogajanje okrog sebe?
Opazujmo, kaj se dogaja okrog nas … kdaj se vznemirimo? Nas vznemirja glas nekoga v bližini, gre za prepih ali drugo neprijetno situacijo, ki jo zaznavamo? Je morda to vonj ali pogled na nekaj, kar nam ni prijetno? Če se bomo začeli zavedati motenj, imamo več možnosti, da jih zavestno začnemo odstranjevati ali sprejemati in tako odklapljati pomen naših zaznav.
5. Pod in nad vodno gladino
Ob priložnosti, ko bomo ležali v kopalni kadi, bazenu ali morju, prisluhnimo dogajanju nad vodno gladino in se potem potopimo tako, da imamo ušesa pod vodo. Zaznavajmo razlike in postanimo zavestni zvokov.
6. Smo lačni ali željni tolažbe?
Mnogi ljudje imajo težave s preveliko telesno težo, ob tem pa nezavedno posegajo po hrani ali priboljških takrat, ko niso lačni. Če se takrat, ko si zaželimo čokolade, vprašamo, ali nam tekne tudi jabolko, bomo bližje odgovoru, ali smo zares lačni ali ne. Seveda pa pri tem upoštevajmo tudi željo po okusih. Prav okusi nas vodijo k tistemu, kar naše telo ali psiha potrebujeta. Opazujmo se.
Ustvarite si svoje lastne ideje za preizkus, kam vse vas vodijo zaznave vaših čutil in kako si lahko ustvarite mirnejše in bolj prijazno okolje. Ob izkušnji in zavestnem dojemanju vseh naštetih poskusov pa bo še bolj zanimivo doživetje lebdenja v komori, če si ga boste dovolili in si ga privoščili.
S komoro ali brez nje, želimo vam, da vam v naslednjem izzivu za zdravje uspe najti svojo točko miru.