Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015
JEJMO ZA ZDRAVJE
Metode ajurvedske diagnostike, ki so namenjene tako kurativi kot preventivi, pomagajo poiskati vzroke neravnovesja, ga odpraviti, nas usmeriti k primernemu naravnemu načinu, da vzpodbudimo telo nazaj k ravnovesju.
Ajurveda: Nismo vsi enaki!
Strokovnjakinja o prehrani
Izziv: Prehranske navade
AJURVEDA: NISMO VSI ENAKI!
Hranjenje je potreba in užitek. Hrana pa je tudi energija. Poleg zunanjih vplivov letnih časov, našega poklica in s tem povezanega načina našega delovanja, dnevnega urnika in nenazadnje odnosa do sebe in drugih ljudi, je hrana tisti faktor, ki neposredno vpliva na naše počutje in zdravje. Ker smo ljudje različni, tudi hrana vpliva na vsakega posameznika različno. Obstajajo pa tudi dognanja in ugotovitve, ki veljajo za vse. Ne gre samo za vsebino hrane, ampak tudi, kako je hrana pripravljena, kako in kdaj se prehranjujemo in še mnogo drugih spremljevalcev, ki sooblikujejo energijo hrane.
Precej napotkov o prehranjevanju nam ponuja ajurveda – najstarejša znanost o življenju, ki pozna povezave in medsebojni vpliv telesa, uma in duha na naše zdravje in počutje. Čeprav izhaja iz Indije, njena globoka spoznanja o delovanju Narave in človeka veljajo po vsem svetu enako. V 5.000 letni praksi ajurvede je neštetokrat preverjeno, kako na naravni način, z individualno določeno prehrano in zelišči, s primernim življenjskim slogom in telesnimi aktivnostmi, s čistilnimi tehnikami ter z vzpostavitvijo stika človeka s samim seboj posameznik vzdržuje ali si povrne osnovno, zdravo stanje.
Tudi raziskave klasične medicine potrjujejo, da življenjski slog, prehrana in zunanje okolje veliko bolj vplivajo na izbruh bolezni kot naše osnovne genetske predispozicije. Zdravstvene težave, bolečine in nazadnje bolezen lahko razumemo kot nujen klic telesa, da moramo spremeniti svoje navade in razmišljanje.
Čeprav ajurvedski teksti obravnavajo tudi kirurgijo ter uporabo kirurških inštrumentov, interno medicino, pediatrijo in druga področja, pa ajurveda ne deluje le kurativno, temveč predvsem preventivno. S tega vidika nas usmerja k primernemu in individualnemu izboru načinov, s katerimi poskrbimo za lastno zdravje. Metode ajurvedske diagnostike pomagajo poiskati vzroke neravnovesja, ga odpraviti in z naravnimi metodami vzpodbuditi telo, da samo vzpostavi ravnovesje. Pa začnimo pri hrani!
Glede na naš edinstveni notranji ustroj in znake, ki se pojavljajo, ajurveda določi individualno hrano, začimbe in zelišča, ki nam pomagajo do ravnovesja. Če temu dodamo tudi pozitivne spremembe v življenjskem slogu, aktivnostih in odnosih, znamo in zmoremo celovito pristopiti k svojemu zdravju. Ajurveda nam pokaže smer, pot pa moramo prehoditi sami.
Kljub individualnemu pristopu lahko vsi sledimo napotkom, ki veljajo kot pravila za vsakogar. Jesen je letni čas, ki prinaša hitre temperaturne spremembe, mraz, suh veter in lahkotnost. Ljudje, ki imajo po naravi aktiven um, so bolj suhe postave ali so precej izpostavljeni stresu, bodo močneje čutili vpliv jeseni na svoje počutje – v obliki tesnobe, živčnosti, nespečnosti, zaprtosti, suhega blata, napenjanja ali suhe kože. Če nam manjka rutine pri hranjenju in spanju, bomo to verjetno še bolj občutili.
Zato je jeseni vredno posvetiti svojim navadam še več pozornosti kot sicer, saj nam narava s svojim ovojem temačnega in hladnejšega letnega časa namiguje, da se obrnemo k sebi in se posvetimo svojemu počutju in zdravju.
STROKOVNJAKINJA O PREHRANI
mag. Kaja Kastner
Mag. Kaja Kastner je svetovalka ajurvedske medicine in učiteljica joge. Njena dolgoletna pot joge je polna izobraževanj in tečajev, opravljenih v Evropi in Indiji. Pridobila je mednarodne certifikate za učitelja joge ter opravila študij terapevtske ajurvedske joge. V študij tisočletne ajurvedske modrosti s področij nutricionizma, zeliščarstva, terapevtske joge, sanskrta, vedske filozofije, anatomije in dela na kliniki se je poglabljala pri svetovno znanem ajurvedskem zdravniku dr. Vasant Ladu na Ajurvedskem Inštitutu v ZDA ter z odliko zaključila enoletni intenzivni študij. Svoje znanje nenehno poglablja, trenutno pod mentorstvom dr. Claudie Welch, priznane avtorice, doktorice orientalske medicine in ajurvedske svetovalke iz ZDA.
Mag. Kaja Kastner je članica Ameriškega združenja za ajurvedsko medicino – NAMA, v okviru poučevanja joge in svetovanja posameznikom iz ajurvedske medicine pa predaja svoja znanja pod okriljem AJURJOGA – ajurveda in joga centra, ki deluje v Ljubljani. Več o njenem delovanju in o ajuvredskih pristopih k zdravju lahko najdemo v zapisih na www.ajurjoga.si.
Mag. Kaja Kastner povzema ajurvedska izhodišča o neenakosti med nami: »Človeški prebavni sistem lahko primerjamo z avtomobilskim motorjem. Poznamo motorje, ki delujejo na nafto, bencin, plin in elektriko. Nikoli ne bi pomislili natočiti bencin v dizelski motor, če pa se nam je to že po nesreči zgodilo, vemo kakšne so posledice.
Tako je tudi z našimi telesi. Nekdo ima močan prebavni sistem, drugi spremenljiv, tretji pa počasen. Le redki so deležni uravnoteženega, ki prinaša:
- primeren apetit in žejo,
- odsotnost vetrov, napihovanja, kisline, zgage ali občutka teže v želodcu in drugih težav ter
- vsakodnevno, enostavno odvajanje, brez neprijetnih vonjav.
Zaradi teh razlik je pomembno, da vemo, kaj nam ustreza. Surovi korenček ali kuhana koleraba? Nekomu ustreza presni sok, drugi bo bolje shajal s toplo enolončnico. Nekomu koristijo pekoče začimbe, drugemu te iste začimbe škodijo. Pomembno je tudi, katero hrano užijemo skupaj v enem obroku ali v zaporedju. Določene kombinacije hrane zmedejo naš prebavni sistem, ki ne zmore učinkovito predelati snovi, da bi bile za nas hranljive. Zato ostajajo neizkoriščene in se kopičijo v telesu kot toksini, ki motijo delovanje telesa. Notranje neravnovesje najprej nastaja v prebavnem sistemu prav zaradi neustrezne hrane ali njenih kombinacij. Od tu se vplivi sčasoma širijo v krvni obtok in nazadnje v tkiva in organe, kjer se lahko izrazijo kot bolezen.
Če se opazujemo, lahko zaznamo prve znake neravnovesij, ki žal danes veljajo za povsem sprejemljive in neškodljive. Poglejmo kateri so:
- vetrovi, napihovanje, povečana kislina, zgaga, občutek polnosti v želodcu, nizek ali prekomeren apetit, zaprtje, tekoče blato, počasno odvajanje
- suha in razpokana koža, slaba cirkulacija, mrzle roke in noge, bolečine v križu, hujšanje, občutljivost na sonce, akne, izpuščaji, vnetja, vročinski valovi, prekomerna sluz, prehladi in kašelj, zastajanje limfe ali vode, pridobivanje teže
- splošna utrujenost in bolečine, nespečnost, strah, nervoza, slab zadah iz ust, močan vonj potu, blata in urina, obloge na jeziku ...«
Čeprav ajurveda deluje individualno, torej za vsakega posameznika specifično, obstajajo tudi splošna pravila prehranjevanja, ki služijo vsem. Preverite, katere ste morda v svojem vsakdanjiku že osvojili in vzemite za izziv vse tiste, ki jih morda še niste poskusili. Zanimivo bo opazovati, kaj se bo medtem dogajalo z vašim počutjem.
- Zjutraj na tešče spijemo manjši kozarec tople vode - do 2 dcl, ne več. To bo prečistilo organizem in spodbudilo apetit.
- Tekočino (vodo, zelišče čaje, sokove) pijemo med enim in drugim obrokom po požirkih ter nikoli v večjih količinah vsaj 30 minut pred in vsaj 1 uro po obroku. Izogibamo se mrzlim in ledenim pijačam.
- Kosilo naj bo naš največji obrok dneva, ki ga zaužijemo med 11.30 in 13.30 uro. Takrat je naš prebavni sistem najbolj pripravljen, da sprejme in primerno prebavi največjo količino hrane. Zajtrk in večerja naj bosta manjša obroka.
- Jemo, ko smo lačni oz. kadar prebavimo prejšnji obrok. Če vnašamo v telo hrano, preden smo prebavili prejšnji obrok, se prebavni proces ne zaključi popolnoma in tako spodbudimo nastajanje toksinov. Tudi neprestano hranjenje z manjšimi količinami hrane ni ustrezno.
- Večerja naj bo lahka, najkasneje do 19.00 ure ter naj bo zadnji obrok dneva. Na ta način bomo pred spanjem prebavili obrok, lažje spali in omogočili telesu, da se regenerira, presnovi hrano in sproti uniči toksine.
- Pravilno kombiniramo hrano. Ajurveda pozna kar nekaj pravil kombiniranja hrane, ki preprečujejo ustvarjanje toksinov v telesu. Dve preprosti in osnovi pravili sta:
- sadje jemo ločeno od ostalih obrokov in nikoli po obroku ter
- mlečnih izdelkov (mleko, jogurt, sir) ne kombiniramo z mesom, stročnicami, sadjem, jajci ali paradižniki.
- Jemo počasi, zavestno ter med hranjenjem ne gledamo televizije, računalnika in ne beremo. Hranjenje naj postane naš ritual in ne le oblika hitre zadovoljitve potrebe po hrani.
- Kadar smo čustveno vzhičeni, ne jemo. Če smo žalostni, jezni ali kakorkoli drugače v konfliktu, se raje izognemo prehranjevanju, saj takrat prebava ne deluje učinkovito.
- Uporabljamo začimbe! Začimbe so idealen partner hrane, ki pomagajo prebavnemu sistemu opraviti svojo funkcijo in odstraniti toksine. Najbolj primerne za splošno uporabo so kumina, kurkuma in svež ingver, ki jih dodajamo v hrano. Po obroku pa lahko zaužijemo žličko popečenega komarčka ali janeža.
Jesen pa nam prinaša še posebne pogoje, pri katerih je vredno upoštevati jesenske napotke ajuvrede, nekateri segajo še malce dlje od prehrane:
- Poskrbimo za rutino v spalnih navadah, zgodnji odhod v posteljo do 22.00 ure bo blagodejno vplival na regeneracijo uma in telesa.
- Redni in topli obroki so pomembni. Hrana, ki jo uživamo, naj bo kuhana, popečena ali dušena. Najboljše so enolončnice, kjer se zelenjava, stročnice, žita in tople začimbe kuhajo skupaj. Dodana žlička olivnega olja ali gheeja (prečiščenega masla) ne bo škodila.
- Čez dan pijemo tople napitke, ki ne vsebujejo kofeina.
- Enkrat tedensko v telo, stopala in glavo masiramo toplo sezamovo olje in si nato privoščimo kopel ali tuš.
- Izogibamo se mrazu in vetru ter se vedno zaščitimo s primernimi oblačili.
- Izvajamo fizične aktivnosti, katere poudarjajo počasno, nežno in umirjeno gibanje ter usklajenost z dihanjem. Joga je zelo primerna.
- Poglobimo dihanje, saj plitko dihanje prinaša številne zdravstvene težave.
- Vsak dan si vzamemo nekaj minut in se začutimo. Opazujemo svoje telo, občutke in misli. Pozitivne in negativne sprejmimo z ljubeznijo, saj jih le tako osvobodimo. Že pet minut na dan bo odličen začetek.