Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016

JEJMO ZA ZDRAVJE

Kemikalije se običajno vežejo na maščobno tkivo in so naložene v našem telesu kot tempirana bomba, ki čaka na trenutek oslabljenega imunskega sistema ... Pomembno je vedeti, od kod prežijo nevarnosti, kako resne so, predvsem pa, kako se jim lahko izognemo.

Tema: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
Strokovno o strupih v hrani  
Izziv: Izognimo se strupom v hrani


HRANA ALI KEMIJA – JE TO VPRAŠANJE?


Živimo v času in svetu, ko so kemikalije povsem samoumevno postale del našega življenja. So vse povsod okrog nas in se jim, žal, v celoti ne moremo izogniti. Naša rešitev je zgolj, da se izobražujemo, spremljamo informacije o sestavinah v izdelkih, ki jih kupujemo in se zanašamo nase. Splet nam ponuja informacije, ki nas opozarjajo na najbolj nevarna, zdravju škodljiva sredstva, ki se nahajajo v prehrani, kozmetiki, zdravilih … na žalost pa jih vse več najdemo tudi v oblačilih, obutvi in povsod drugod. Ko rečemo povsod, je žal to čista resnica.

Kemikalij okrog nas je več deset tisoč, med njimi so najnevarnejše tiste, ki se še dolgo po tem, ko pridejo v telo, iz njega ne izločijo. Običajno se vežejo na maščobno tkivo in so naložene v našem telesu. So kot tempirana bomba, ki tiktaka in čaka na svoj trenutek. Kemikalije, ki motijo naš endokrini in živčni sistem, so lekcija, ki jo je smiselno preučiti. Kemična sredstva, ki jih človek dodaja v celoten spekter življenjskih potrebščin, se nehote vnašajo v telo ter s tem vplivajo na našo presnovo in bremenijo ali celo poškodujejo organizem. Ob daljši izpostavljenosti in ob dodatno stresnem življenju telo kmalu zboli. Ko se zaradi stresnih odzivov zmanjša odpornost našega telesa, se naložene kemikalije »prebudijo« in začnejo ogrožati naše zdravje. Najprej v obliki raznih neprijetnosti, kot so glavoboli, kožne reakcije, prehladi, nenehne utrujenosti, nespečnost … Pri daljši izpostavljenosti pa se lahko razvijejo resnejše in kronične bolezni, kot so diabetes, kardiovaskularne bolezni, avtizem, Parkinsonova bolezen, demenca in rak. Starost pri tem igra vse bolj stransko vlogo, saj so kemikalijam danes izpostavljeni tudi otroci, na katere to seveda vpliva še močneje.

Če želimo ugotoviti, katera kemična sredstva so za nas bolj nevarna od drugih, se lahko hitro zmedemo. Živa in neživa narava sta sestavljeni iz več tisoč kemikalij, ki nas vsakodnevno obkrožajo. Vsaka kemikalija je strupena, naj bo naravna ali sintetična. Najmočnejši strupi, ki jih poznamo, so namreč naravni. Na to je opozarjal že Paracelsus pred več kot 500 leti, ko je povedal, da so kemikalije strupi takoj, kadar je odmerek prevelik. Ključno vlogo, ali nas neka snov zastruplja ali ne, ima torej odmerek. O vplivu odmerka na zastrupljenost pa ne moremo z gotovostjo trditi za sintetične strupe. Pri tovrstnih zastrupitvah in omenjenih posledicah je ključno tudi trajanje izpostavljenosti določeni kemikaliji in občutljivost posameznega organizma.

Strupi, ki prežijo na nas vsakodnevno, so različni. Pesticidi – je skupno ime za kemične dodatke v kmetijstvu, ki se za pridelavo zelenjave in sadja na način, kot si ga je človek zamislil v svojem kratkovidnem umu, uporabljajo neposredno na zemlji, pridelkih, posredno pa si utirajo pot v potoke, reke, vodnjake in podtalnico … Do nas tako pridejo preko vode, sadja, zelenjave, procesirane hrane, pa tudi preko kozmetike in zdravil … Med njimi so nekateri insekticidi, za katere že desetletja vemo, da so izjemno strupeni, se pa žal še vedno znajdejo v določenih živilih na trgovskih policah.

Druga vrsta dodanih zelo strupenih sestavin so hormoni, antibiotiki in sorodna kemična sredstva, s katerimi se v množični pridelavi mleka in živinoreji pospešuje količino ter zavaruje morebiten izpad dohodka. Vsa ta sredstva preko mleka, mlečnih izdelkov ter preko mesa in mesnih izdelkov prihajajo na naše krožnike. Pri tem pa običajno skoraj pozabljamo na naravno prisoten rastni hormon v mleku, ki je odličen za teličke, za odrasle ljudi pa lahko zelo škodljiv.

Velika skupina dodatkov prehrani je iz procesirane hrane, polne aditivov, konzervansov, encimov in drugih dodatkov, ki se skrivajo pod kompliciranimi imeni ali pod kodiranimi oznakami E, prešla že na sveže surovine. Tako so citrusi, če ni izrecno napisano drugače, praviloma obdelani s konzervansi. Normalno je tudi, da so meso in mesni izdelki obdelani z nitriti, nitrati in drugimi sredstvi, da obdržijo navidezno svežino. Procesirana hrana je začinjena z nevarnimi ojačevalci okusa, sladili, barvili …

Morda je ob vseh strupih, ki jih prejemamo na krožnike v hrani, dobro pomisliti tudi na vse tiste, s katerimi se zastrupljamo poleg hrane. Že samo zastrupljanje vode je lahko dovolj, da ugotovimo, kako je človek sam sebi zaukazal uničenje.

Če smo se odrasli nehali ukvarjati z mislijo, da bi lahko živeli in jedli zdravo, bi se morali zamisliti nad tem, kaj počnemo za prihodnost otrok. Odmerki strupov, ki jih je znanost v službi industrije označila kot dovoljene, so v večini zapisane preveč ohlapno. Vse skupaj je seveda mnogo preveč za majhne ali odraščajoče otroke. Si drznemo obrniti glavo stran tudi pred to odgovornostjo?

 

STROKOVNO O STRUPIH V HRANI


Bilka Baloh

O strupih v prehrani in o načinih, kako se jim lahko izognemo, smo se tokrat pogovarjali z Bilko Baloh. Z njo smo se srečali že ob tematiki postenja kot poti do razstrupljanja. Aktivna športnica, ki že več kot 25 let svoje življenje povezuje s tekom, jogo, meditacijo, ekološko in sezonsko pridelano hrano ter s poznavanjem zdravilnih zelišč, je svojo pot osebnega raziskovanja oplemenitila z izobraževanji in opravljenimi tečaji v Evropi in Ameriki. V Nemčiji je prejela mednarodni certifikat za učitelja reikija in joge, v Italiji sodelovala s šefi mediteranske vegetarijanske in veganske kuhinje, kot eksperimentalna novinarka na področjih nutricizma in živilske tehnologije je nekaj časa sodelovala s POP TV. Ob kopici neformalnih izobrazb je končala tudi nekajletni študij anatomije, mikrobiologije in farmakognozije, kasneje pa se je iz želje do gibanja vpisala na Fakulteto za šport. Svoje znanje nenehno poglablja, trenutno pod mentorstvom prof. dr. Cengiz Aktarja pri raziskovalnem projektu o trenutni problematiki živilske industrije.

Ob omembi strupov v prehrani Bilka hitro postreže z izsledki raziskav in informacij, ki so strašljive.

»Koncept industrijskega kmetijstva v 20. stoletju in množična pridelava monokultur, neodpornih na škodljivce, je dobesedno klicala po pesticidih. Pesticidi so dobili ime iz latinske besede pestis (kuga, nesreča) in accido (oslabiti, uničiti). Poznamo jih tudi pod imenom fitofarmacevtska sredstva (FFS), uporabljajo se za zatiranje rastlinskih in drugih škodljivcev v okolju. Najbolj nevarni pesticidi so bili razviti iz bojnih strupov in so zasnovani tako, da živalim uničijo biološki, torej živčni in reproduktivni sistem.

Kot sintetični insekticidi so se med drugo svetovno vojno začele uporabljati klorirane ogljiko-vodikove spojine. Najbolj znana sta DDT (klor difenil triklor etan) in HCH (heksa klor cikloheksan). Te spojine so zelo obstojne v naravi. Pri ljudeh se akumulirajo v maščobnem tkivu, zastrupljajo številne notranje organe, motijo živčni in uničujejo imunski sistem in so hkrati hormonski motilci oziroma motilci delovanja žlez z notranjim izločanjem, nakopičene v maščevju pa lahko ostanejo v našem telesu vse življenje. V Sloveniji je bil DDT množično uporabljan za zatiranje koloradskega hrošča. Njegov škodljiv učinek pa se je kot posledica širil v obliki rakavih obolenj. Prepovedan je bil šele s Stockholmsko konvencijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Minilo je več kot deset let, da so ga uspeli odstraniti s trga, medtem pa je umrlo na tisoče ljudi …« sklene žalostno zgodbo iz nedavne zgodovine Bilka Baloh.

Žal se zgodba nadaljuje:

»Druga skupina zelo učinkovitih sintetičnih insekticidov, ki so nadomestili prve, so organske fosforne spojine. Te insekticide so razvili po drugi svetovni vojni iz bojnih živčnih strupov. Organske fosforne spojine se hitreje razgradijo v okolju in naj bi bile zaradi tega manj škodljive in nevarne za človeka. Pri zastrupitvah povzročajo nevrološke simptome, kot so obilno slinjenje in znojenje, motnje v gibanju, prebavne motnje in podobno. Pri uporabi je potrebna posebna previdnost, ker se vsrkavajo tudi skozi nepoškodovano kožo, še posebno skozi dihala. Organsko fosforni insekticidi so znani pod številnimi generičnimi imeni, kot so diazinon, diklorvos, endosulfan, fosfamidon, imidaklorid, ki spada med neonikotine, ki je med drugim odgovoren tudi za množičen poboj čebel.

Med trenutno najbolj nevarnimi pesticidi je herbicid glifosat, ki povzroča nastanek tumorjev, kot so dokazali poskusi na živalih. Medicinska fakulteta na Dunaju je pred nedavnim dokazala, da že 450-krat nižje koncentracije, kot so dovoljene v kmetijstvu, povzročajo nenormalen razvoj ploda, nizko porodno težo, splave in poškodbe DNK. Na žalost pa ta podatek za EU še ni zadosten dokaz, da bi ga prepovedali. Upamo lahko samo, da ne bo trajajo več kot desetletje kot pri DDT, preden bo prepovedan za uporabo in bo medtem poskrbel za množično umiranje ljudi.«

Bilka se razgovori tudi o hormonih, antibiotikih in številnih drugih kemičnih sredstvih, ki jih zaužijemo, čeprav se nismo prepričali o njihovi neškodljivosti. Mnogi med njimi so neposredni povzročitelji številnih najbolj razširjenih bolezni današnjega sveta. Med dodatki, ki jih je potrebno preveriti, našteva barvila, konzervanse, antioksidante, emulgatorje, emulgirane soli, stabilizatorje, ojačevalce okusa, sladila, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti sprijemanju, modificiran škrob, sredstva za vzhajanje, sredstva za zgostitev, želirna sredstva, sredstva proti penjenju, sredstva za glaziranje ali lesk, sredstva za obdelavo moke, utrjevalce, sredstva za ohranjanje vlage, veziva, encime, sredstva za povečanje prostornine, potisne pline in pline za pakiranje, sredstva za beljenje kruha (klorov dioksid), kemikalije za »izboljšanje« moke (kalijev bromat, benzoil peroksid, amonijev persulfat) ...

Več informacij o zastrupljanju v prehrani in širše lahko preberemo v prispevku, ki ga je prav na pobudo našega tokratnega zdravega izziva Bilka Baloh zapisala v svojem blogu na naslovu https://bilkahappyplant.wordpress.com/2016/08/16/katere-kemikalije-so-nam-najbolj-nevarne/.

Bilko lahko spoznamo na odprtih predavanjih, ki jih vodi tako v tujini kot doma, gostuje pa tudi kot predavateljica in svetovalka v podjetjih, termah in SPA centrih. Kot poznavalka evropske zakonodaje ljudi seznanja, kako se v sodobnem potrošniškem svetu preobilja lahko izognemo procesirani hrani, katera živila izbirati in na kaj moramo biti še posebej pozorni, kako pravilno prebirati deklaracije, predvsem pa, katera procesirana živila moramo dosledno črtati iz svojega jedilnika – za vedno. Njeni detoksikacijski programi in predavanja so odlično sprejeti in obiskani. Bilka je zelo od blizu seznanjena s problematiko industrije prehrane, pa vendar ne sprejema obupavanja. Svoje zavedanje in prepričanje, da lahko posameznik močno vpliva na svoje počutje in zdravje, uspešno predaja naprej.

 

IZZIV: IZOGNIMO SE STRUPOM

Seveda ne zmoremo prekiniti svojega dosedanjega načina življenja čez noč. Res pa je, da nova spoznanja prinašajo nove vzorce delovanja. Kaj torej lahko na sistematičen, zavesten način naredimo v svojem življenju, da bi se uspešno izognili strupom – v hrani, vodi, embalažah, kozmetiki in čistilih … Smo pripravljeni raziskati svoje omare in ugotoviti, koliko strupov smo kupili z zadnjimi nakupi? In morda še bolj pomembno – koliko takšnih uživajo naši otroci, starostniki ali morda celo dojenčki in nosečnice v naši družini?

Namen izpostavljanja vseh prisotnih strupov s pomočjo Bilke Baloh seveda ni, da bi kogarkoli prestrašili, ampak opozorili in ozavestili. Pomembno je vedeti, od kod prežijo nevarnosti in kako resne pretnje našemu zdravju so, predvsem pa, kako se jim lahko izognemo.

  1. Prvo pravilo ob nakupovanju je branje deklaracij. Nekaterim izdelkom se je pametno enostavno izogniti, jih črtati iz seznama svoje uporabe – na primer čokoladni namazi, salame, barvni in žele bonboni, sirupi, začimbne mešanice in jušne kocke, ki vsebujejo kemična sredstva, pripravljeni pudingi, kreme, paštete ...
  2. Če je le mogoče, se izogibajmo procesirani hrani.To so predvsem pekovski izdelki, sladkarije, prigrizki, gazirane pijače, paštete, vnaprej pripravljene juhe, konserve ... Vse to si lahko z nekaj dobre volje lahko pripravimo sami doma. Tudi kruh pecimo sami, moko pa kupujmo v lokalnem mlinu.
  3. Če je mogoče, ne kupujmo zelenjave in sadja v velikih nakupovalnih centrih. Naj postane obisk tržnice ali poznanega lokalnega kmeta sobotni obred. Zelenjavo lahko kupimo za en teden vnaprej, ob pravilnem skladiščenju nam v tem času ne bo zgnila. Še bolje je, če tržnico ali kmeta obiščemo dvakrat tedensko. To bo prvi velik korak, da se znebimo kupovanju s pesticidi onesnažene zelenjave.
  4. Če to ni mogoče in smo sadje ali zelenjavo kupili v nakupovalnem centru, moramo bučke, melancane, korenje, pa tudi vse sadje nujno olupiti. V koži se namreč zadržuje največ ostankov pesticidov.
  5. Limone in vse ostale citruse namakamo vsaj 10 min v vodi, ki smo ji dodali dve čajni žlički sode bikarbone. Le-ta nevtralizira konzervans imazalil.
  6. Solato, ki ni ekološko pridelana, je potrebno visoko odrezati, čim višje, tem bolje. Največ ostankov kemije je namreč v tistem delu solate, ki je nabližje zemlji.
  7. Pomembno je jesti lokalno in sezonsko. Potrošniška mrzlica je dosegla vrhunec. Vse leto si lahko privoščimo zelenjavo in sadje s celega sveta. Samo pomislimo, skozi kakšne obdelave gredo vsa ta živila, da se lahko znajdejo na naših policah.
  8. Zelo podobno je z kozmetiko, pralnimi sredstvi, obleko ... Izogibajmo se SLS (Sodium laureth sulfatu) ali penilcem, ki jih najdemo v vseh tekočih milih, šamponih, detergentih za pranje posode … Ta mila nadomestimo z ekološkimi mili. Sporen je tudi aluminijev chlorohidrat, ki je v vseh deodorantih. Le-te nadomestimo s kristali ali z nekaj redkimi, ki ga ne vsebujejo.
  9. Izogibamo se parabenom in se agresivnim barvam za lase ... Vse lahko nadomestimo z proizvodi, prijaznimi zdravju.
  10. Na pipo si namestimo filter za čistejšo vodo

Če se vas je navedeno dotaknilo in si želite o tematiki izvedeti več, raziskujte, pridite na katerega od predavanj Bilke Baloh, ki se vršijo na različnih koncih Slovenije. Lahko pa jo povabite tudi v vaše podjetje, da vam bo neposredno razkrila še mnoge koristne podrobnosti, s katerimi boste lažje kljubovali zastrupljanju samih sebe.


Na Zdrave izzive in novice projekta Na mavrici zdravja se lahko naročite tukaj.


Sorodne povezave:

Rubrika Teme
MODROST NARAVE Zdravi izzivi št. 1, 24. 9. 2015: Blagodejno sevanje zemlje
Zdravi izzivi št. 5, 17. 11. 2015: Kisik je hrana za celice
Zdravi izzivi št. 9, 12. 1. 2016: Zelišča za ravnovesje
Zdravi izzivi št. 13, 8. 3. 2016: Lepota od znotraj?
Zdravi izzivi št. 17, 3. 5. 2016: Sonce po-zdravi
Zdravi izzivi št. 21, 28. 6. 2016: Zdravo oblečeni?
Zdravi izzivi št. 25, 6. 9. 2016: Zdravje v ritmu narave
(RAZ)MIGAJMO (SE) Zdravi izzivi št. 2, 6. 10. 2015: Velike in male pasti sedenja
Zdravi izzivi št. 6, 1. 12. 2015: Gibanje po meri človeka
Zdravi izzivi št. 10, 26. 1. 2016: Novodobni zaporniki
Zdravi izzivi št. 14, 22. 3. 2016: Joga ni akrobatika
Zdravi izzivi št. 18, 17. 5. 2016: Priplezajmo do zdravja
Zdravi izzivi št. 22, 12. 7. 2016: Plavanje za zdravje
Zdravi izzivi št. 26, 20. 9. 2016: Se gibamo pravilno?
JEJMO ZA ZDRAVJE Zdravi izzivi št. 3, 20. 10. 2015: Ayurveda - nismo vsi enaki 
Zdravi izzivi št. 7, 15. 12. 2015: Sladki in omamni praznični čas
Zdravi izzivi št. 11, 9. 2. 2016: Dopolnilo ni nadomestilo
Zdravi izzivi št. 15, 5. 4. 2016: Pomladno čiščenje sebe
Zdravi izzivi št. 19, 31. 5. 2016: Ali poživila poživljajo?
Zdravi izzivi št. 23, 26. 7. 2016: Presna hrana
Zdravi izzivi št. 27, 4. 10. 2016: Hrana ali kemija - je to vprašanje?
STRESIMO STRES Zdravi izzivi št. 4, 3. 11. 2015: Stres - to smo mi sami 
Zdravi izzivi št. 8, 29. 12. 2015: Znova najti sebe
Zdravi izzivi št. 12, 23. 2. 2016: Dovoljenje za stres
Zdravi izzivi št. 16, 19. 4. 2016: Koliko se cenim
Zdravi izzivi št. 20, 14. 6. 2016: Umik pred dražljaji
Zdravi izzivi št. 24, 23. 8. 2016: Masaža - sprostitev in poživitev
Zdravi izzivi št. 28, 18. 10. 2016: Kdo je odgovoren za moje zdravje?